Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sovražni govor se je v zadnjem času pri nas zelo razrasel. A policija, tožilstvo in sodišča tudi zelo hudih pozivov k nasilju praviloma ne kaznujejo, saj je naša kazenska zakonodaja, ko gre za sovražni govor, napisana zelo togo. Varuh človekovih pravic pa opozarja, da morajo nosilci javnih funkcij še posebej paziti na izrečene besede, saj s svojim vedenjem dajejo zgled in legitimnost določenim oblikam izražanja in vedenja.
Sovražne besede – še posebej, če jih izreče vpliven človek, kot je politik – lahko vodijo v sovražna dejanja
Sovražni govor se je v zadnjem času pri nas zelo razrasel. A policija, tožilstvo in sodišča tudi zelo hudih pozivov k nasilju praviloma ne kaznujejo, saj je naša kazenska zakonodaja, ko gre za sovražni govor, napisana zelo togo. Varuh človekovih pravic pa opozarja, da morajo nosilci javnih funkcij še posebej paziti na izrečene besede, saj s svojim vedenjem dajejo zgled in legitimnost določenim oblikam izražanja in vedenja.
»Če bi mene vprašali, jaz bi mu dal šus v glavo.«
To so besede, ki jih je včeraj na parlamentarnem odboru poslanec SNS Dušan Šiško namenil migrantu, ki je pred dnevi z nožem ranil taksista in policista. Družbeni kritik Boris Vezjak opozarja, da gre za skrajno neprimerno izjavo, ki bi jo morali sankcionirati. Vendar, kot ugotavlja, je Slovenija v tem posebna:
»V državi, ki tako rekoč ne preganja sovražnega govora, kajti sodne pravne prakse v zvezi s tem je izrazito malo, lahko takšnega sovražnega govora pričakujemo bistveno več.«
Omenjena izjava poslanca jasno kaže, kam vodi politika, ki izraža retoriko oko za oko, pa ugotavlja teoretik Rudi Rizman:
»Res je žalostno, da je ta jezik nasilja omenjeni gospod izrazil v hramu slovenske demokracije. V zgodovini vemo za primere, ko se je tak jezik uporabljal v kakšni bavarski pivnici, denimo pred slabimi sto leti.«
Tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina poudarja, da so takšni pozivi k sovraštvu nedopustni:
»Pri tem bi opozoril tudi na to, da sovražna in nestrpna retorika posega v samo bit človekovih pravic. Kot družba moramo dati jasno sporočilo o nedopustnosti določenih ravnanj, ki so se – kot uči že zgodovina – izkazali tudi za uničujoče.«
Predsednik državnega zbora Dejan Židan je glede izjav poslanca Šiška zapisal, da ostro zavrača vsakršno pozivanje poslancev in državljanov k nasilju. Po njegovem moramo družbena vprašanja reševati strpno in spoštljivo do vseh.
Dolgoletna merjenja javnega utripa, tu gre omeniti zlasti nekdanji Politbarometer, so pokazala, da so politične institucije, ko gre za njihov ugled, redno padle na dno lestvic, najnižje je bil praviloma državni zbor. Politika bi kot generator sovražnega govora morala tega omejiti. V državnem zboru poskusi, da bi sprejeli etični kodeks, obstajajo že od leta 1993, vendar so vsi, tudi zadnji v mandatu 2014–2018, spodleteli. Državni zbor bo sicer poskusil tudi v tem mandatu, posebno delovno skupino pa vodi poslanec SMC Igor Zorčič. Vsi se zavedajo, da bodo največji preizkusni kamen prav sankcije. Težko je namreč verjeti, da si bodo poslanci sami omejili možnost nagovarjanja volivcev, ki je za druge neprimerno, in zanimivo bo opazovati, kakšno usodo bodo doživeli popravki zakonov o državnem zboru in o poslancih, s katerimi bi pravila za poslance, vključno s sankcijami, izenačili z drugimi državnimi funkcionarji. Doslej so namreč poslanci bili tudi nad njimi.
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sovražni govor se je v zadnjem času pri nas zelo razrasel. A policija, tožilstvo in sodišča tudi zelo hudih pozivov k nasilju praviloma ne kaznujejo, saj je naša kazenska zakonodaja, ko gre za sovražni govor, napisana zelo togo. Varuh človekovih pravic pa opozarja, da morajo nosilci javnih funkcij še posebej paziti na izrečene besede, saj s svojim vedenjem dajejo zgled in legitimnost določenim oblikam izražanja in vedenja.
Sovražne besede – še posebej, če jih izreče vpliven človek, kot je politik – lahko vodijo v sovražna dejanja
Sovražni govor se je v zadnjem času pri nas zelo razrasel. A policija, tožilstvo in sodišča tudi zelo hudih pozivov k nasilju praviloma ne kaznujejo, saj je naša kazenska zakonodaja, ko gre za sovražni govor, napisana zelo togo. Varuh človekovih pravic pa opozarja, da morajo nosilci javnih funkcij še posebej paziti na izrečene besede, saj s svojim vedenjem dajejo zgled in legitimnost določenim oblikam izražanja in vedenja.
»Če bi mene vprašali, jaz bi mu dal šus v glavo.«
To so besede, ki jih je včeraj na parlamentarnem odboru poslanec SNS Dušan Šiško namenil migrantu, ki je pred dnevi z nožem ranil taksista in policista. Družbeni kritik Boris Vezjak opozarja, da gre za skrajno neprimerno izjavo, ki bi jo morali sankcionirati. Vendar, kot ugotavlja, je Slovenija v tem posebna:
»V državi, ki tako rekoč ne preganja sovražnega govora, kajti sodne pravne prakse v zvezi s tem je izrazito malo, lahko takšnega sovražnega govora pričakujemo bistveno več.«
Omenjena izjava poslanca jasno kaže, kam vodi politika, ki izraža retoriko oko za oko, pa ugotavlja teoretik Rudi Rizman:
»Res je žalostno, da je ta jezik nasilja omenjeni gospod izrazil v hramu slovenske demokracije. V zgodovini vemo za primere, ko se je tak jezik uporabljal v kakšni bavarski pivnici, denimo pred slabimi sto leti.«
Tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina poudarja, da so takšni pozivi k sovraštvu nedopustni:
»Pri tem bi opozoril tudi na to, da sovražna in nestrpna retorika posega v samo bit človekovih pravic. Kot družba moramo dati jasno sporočilo o nedopustnosti določenih ravnanj, ki so se – kot uči že zgodovina – izkazali tudi za uničujoče.«
Predsednik državnega zbora Dejan Židan je glede izjav poslanca Šiška zapisal, da ostro zavrača vsakršno pozivanje poslancev in državljanov k nasilju. Po njegovem moramo družbena vprašanja reševati strpno in spoštljivo do vseh.
Dolgoletna merjenja javnega utripa, tu gre omeniti zlasti nekdanji Politbarometer, so pokazala, da so politične institucije, ko gre za njihov ugled, redno padle na dno lestvic, najnižje je bil praviloma državni zbor. Politika bi kot generator sovražnega govora morala tega omejiti. V državnem zboru poskusi, da bi sprejeli etični kodeks, obstajajo že od leta 1993, vendar so vsi, tudi zadnji v mandatu 2014–2018, spodleteli. Državni zbor bo sicer poskusil tudi v tem mandatu, posebno delovno skupino pa vodi poslanec SMC Igor Zorčič. Vsi se zavedajo, da bodo največji preizkusni kamen prav sankcije. Težko je namreč verjeti, da si bodo poslanci sami omejili možnost nagovarjanja volivcev, ki je za druge neprimerno, in zanimivo bo opazovati, kakšno usodo bodo doživeli popravki zakonov o državnem zboru in o poslancih, s katerimi bi pravila za poslance, vključno s sankcijami, izenačili z drugimi državnimi funkcionarji. Doslej so namreč poslanci bili tudi nad njimi.
V letu 2023 je zaradi prevelike hitrosti v prometnih nesrečah umrlo 32 udeležencev. Verjetno katerega izmed nas nizke omejitve motijo, vendar so ključne za ohranjanje prometne varnosti. Za boljše rezultate v občinah nameščajo različne hitrostne ovire in opozorila. Strokovnjaki ugotavljajo, da je med učinkovitejšimi tako imenovana pametna prometna signalizacija, ki tudi manj posega v fizično okolje. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.
Poletna turistična sezona, ki je za večino slovenskih občin glavni čas prihodkov iz turistične takse, se bliža koncu. Tako prebivalci Slovenije kot turisti iz drugih držav so dolžni v registriranem prenočitvenem obratu ob poravnavi storitve za prenočevanje oziroma ugodnosti, ki so jih deležni v kraju, plačati turistično in promocijsko takso. Kakšen je namen obeh taks in kako bodo občine v prihodnjem letu porabile denar iz turistične takse, je Julija Kandare izvedela pri Dubravki Kalin, generalni direktorici Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. O namenu promocijske takse, ki jo turist plača skupaj s turistično takso, pa se je pogovarjala z Martino Gojkošek, vodjo korporativnega PR-a na Slovenski turistični organizaciji.
Dopoldne smo v oddaji Prvi na obisku spoznali Grad Podčetrtek, ki je po letih propadanja zasijal v novi podobi. V Sloveniji naj bi imeli okrog 500 gradov in dvorcev. Usoda številnih je počasen propad, pri poskusih oživitve pa so težava neurejena lastništva in strog konservatorski pristop. Država naj bi skrbela za nekaj več kot 166 grajskih objektov. Marko Rozman se je za informacije obrnil tudi na državnega sekretarja iz ministrstva za kulturo. Matevž Čelik Vidmar je tako najprej nekoliko orisal trenutno stanje gradov in grajskih objektov v državi.
Slovenija je zgledno uredila zakone in predpise s področja preprečevanja korupcije, pri izvajanju in zaznavi korupcije pa se razmere slabšajo in vse bolj zaostaja za najboljšimi. Korupcija škodi tudi gospodarstvu, saj slabi konkurenčnost, z davki zbrana sredstva niso porabljena za dogovorjene namene. Komisija za preprečevanje korupcije in reprezentativna gospodarska in delodajalska združenja so zato objavila skupen poziv k transparentnosti, odgovornosti in poštenemu-integritetnemu poslovanju.
Junakinja otrok in odraslih Pika Nogavička je v soboto prevzela župansko lento in s tem oblast v Velenju. V tem komaj 65 let starem mestu je te dni vse v znamenju Pikinega festivala. Velja za največji otroški festival v Sloveniji, pripravljajo ga že 35 let. Letos ga pripravljajo pod geslom Na zeleno barvam svet in tako na poučne načine spodbujajo k skrbnemu ravnanju z okoljem, rahločutnemu odnosu do narave in ponovni uporabi izdelkov. Iz središča Velenja se v družbi Pike Nogavičke oglaša Metka Pirc.
Ob svetovnem dnevu fizioterapije fizioterapevti opozarjajo, da so čakalne dobe tako dolge, da pacienti pogosto pridejo do obravnave šele, ko bolečina že izzveni, ali takrat, ko bolečina postane že kronična. Povprečna čakalna doba za redno fizioterapevtsko obravnavo je 321 dni, zato poudarjajo, da so sistemski ukrepi nujni. Ob letošnjem svetovnem dnevu sicer opozarjajo na razširjeno težavo – bolečino v spodnjem delu hrbta. Ta prizadene 1 od 13 oseb.
Tudi letos Slovenska Karitas organizira dobrodelne akcije Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo. Z zbranimi sredstvi pomagajo več tisoč ljudem iz držav, ki se soočajo s hudo revščino. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.
Če želimo v prihodnje odločati o tem, ali bo umetna inteligenca delovala v najrazličnejših aplikacijah v slovenščini, potem potrebujemo slovensko umetno inteligenco, slovenski ChatGPT. Pri ameriškem podjetju OpenAI so sicer razvili ChatGPT, ki deluje v slovenščini, vendar ni odprt. Podjetja, ki bi želela v svojih aplikacijah uporabiti tovrstno tehnologijo, jo morajo odkupiti od OpenAI. Ko bo razvit slovenski veliki jezikovni model, pa bomo v Sloveniji odločali, kdo ga lahko uporabi. Načeloma bo ta model odprt. Za začetek pa bomo morali zbrati veliko besed, ogromno besed. Najbolje bi bilo, da bi na enem mestu zbrali 40 milijard besed, kar je skoraj vse, kar je bilo kdaj napisanega v slovenščini. Če bo manj, bo tudi delovalo. V ta namen se je začela nacionalna zbiralna akcija besedil za vzpostavitev slovenskega modela umetne inteligence.
V začetku septembra se vračamo v popolni delovni ritem, tudi če nismo bili dva meseca na dopustu – začetek šole je mejnik, ker se družina vrača v čisto drugačen vsakdanjik in to seveda vpliva tudi na delovni ritem v službi. Zinka Kosec, avtorica knjige Kako lažje preživeti vsak dan 8 ur v službi, o popočitniških izzivih v službi.
Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca je konec avgusta dopolnila 90 let. Pri 47-ih letih se je začela ukvarjati s tekom in teče še danes. Oldočila se je, da na ljubljanskem maratonu, ki bo 20. oktobra, preteče polovični maraton. Jasmina Kozina Praprotnik, ki je o njej napisala biografski roman O deklici, ki se ni pustila postarati, jo bo spremljala pri teku na ljubljanskih ulicah. Ali bo Kazimiri Lužnik uspelo izboljšati svetovni rekord na 21 kilometrov v njeni starostni kategoriji? Jana Bajželj se je pogovarjala z Jasmino in Urbanom Praprotnikom, ki je tekaški trener in profesor športne vzgoje. Na fotografiji sta Kazimira Lužnik in Jasmina Kozina Praprotnik
Svoj štiriletni mandat začenja nova predsednica uprave Radiotelevizije Slovenija Natalija Gorščak, ki je zdaj opravljala funkcijo vršilke dolžnosti predsednika uprave. Na ta položaj jo je z 11 glasovi imenoval Svet RTV. Natalija Gorščak je večino članov sveta prepričala s konkretnim programom in časovno določenimi ukrepi. Ob nastopu svojega mandata napoveduje spremembe, ki jih javnost tudi pričakuje. K spremembam javni zavod po njenem zavezuje tudi dvig RTV-prispevka.
Julija in avgusta se je kar nekaj mladih udeležilo olimpijad iz matematike, fizike, ekonomije in astronomije. Nadobudni tekmovalci so prinesli domov kar 13 medalj, poudarili pa so, da je bilo za dosežene rezultate potrebno zelo veliko truda in učenja. Vendar priprave, pa tudi nekateri drugi stroški, niso popolnoma kriti z javnimi sredstvi, ki jih priskrbita ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Zato Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije upa na spremembe. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Klara Eva Kukovičič.
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, Branko Ravnik, ki ga je vlada za mandat petih let imenovala pred nekaj več kot 100 dnevi, je na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavil prednostne naloge, s katerimi želi vplivati na bolj transparentne in bolj pravične poslovne odnose med deležniki v verigi preskrbe s hrano. Ta veriga vključuje primarno pridelavo, predelavo, distribucijo, veleprodajo in maloprodajo do končnega potrošnika. O novostih, ki jih z veliko zagrizenostjo namerava izpeljati novi »prehranski varuh« pa v pogovoru z Jernejko Drolec.
Včeraj se je na Bledu začel dvodnevni 19. Blejski strateški forum, letos poteka pod naslovom Svet vzporednih realnosti. O današnjih izstopajočih temah je več povedal Aleš Kocjan.
Znano je, da imajo šole velike težave s pomanjkanjem kadrov. Premalo je učiteljev tako v osnovnih kot v srednjih šolah. Najbolj izrazito je pomanjkanje šolnikov s področja naravoslovja in matematike, tehničnih predmetov in informatike, primanjkuje pa tudi strokovnjakov za delo z otroki s posebnimi potrebami. In posledice? Na eni strani izgoreli zaposleni, na drugi pa slabša kakovost v izobraževalnem sistemu. Več v prispevku Urške Valjavec
Romska skupnost je v zadnjih tednih, tudi v medijih, deležna precej ostrega dialoga, zato je toliko bolj pomembno, da v tem času na površje pridejo tudi boljši in svetlejši primeri iz skupnosti. Sinoči smo v Naših poteh na Prvem že lahko prisluhnili pogovoru z Bojano Rozman iz Bele krajine, ki je po poklicu ekonomski tehnik ter tik pred zaključkom študija smeri predšolske vzgoje. Je tudi edina sodna tolmačka za romski jezik pri nas. Zadnjih 13 let dela kot romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, kar ji daje dober vpogled v izzive in tudi rešitve na področju vzgoje in izobraževanja otrok iz romske skupnosti. Z Bojano Rozman se je tudi o aktualnih razmerah na JV Slovenije ter njihovih posledicah in vplivu na romsko skupnost, pogovarjal Sandi Horvat. In izzivov na področju vzgoje in izobraževanja je kar nekaj, pravi Bojana Rozman.
"Koraki za zlato prihodnost otrok" so koraki, ki jih je avgusta prav vsak dan opravil Zoran Drobnjak. Hodil je za otroke z rakom, ki se združujejo v Inštitutu zlata pentljica. O svoji izkušnji bolezni pa pripoveduje Tomi Jakša.
Prvi dan pouka se danes začenja za 192.774 osnovnošolcev, od tega je 20.173 prvošolcev (v lanskem šolskem letu jih je bilo 550 več - 20.716), srednje šole pa so vrata odprle za okoli 84 tisoč dijakov. Novo šolsko leto ni nekaj posebnega le za učence, ki se v šolske klopi vračajo po dveh mesecih počitnic, letos ga gotovo z resnostjo in zanimanjem pričakujejo tudi vodstva šol in učitelji. Kar nekaj novosti je v šolskem letu, tudi za učence, zato se je Ekipa Prvega odpravila do ene od šol v bližini Ljubljane. Špela Šebenik.
V luči nedavnih dogodkov, ko so se pripadniki romske skupnosti, tudi mladoletni, spravili na policiste, že več tednov poteka razprava v javnosti in stroki, ali bi bilo treba sprejeti ostrejša pravila za kaznovanje mladoletniškega kriminala. Nova Slovenija je v parlamentarni postopek vložila predlog, po katerem bi tudi mladoletnim lahko izrekli zaporno kazen. Stroka temu enotno in odločno nasprotuje. Več represije ali zvišanje zagroženih kazni ne bo odvrnilo potencialnih storilcev kaznivih dejanj, ne odraslih ne mladoletnih. Četudi gre za Rome, opozarja stroka.
Zakaj se v Evropi zmanjšuje prodaja električnih avtomobilov, zlasti na nemškem trgu? Kaj so vzroki za kitajsko avtomobilistično pomlad in ali so električni avtomobili res edina alterativa za zeleni prehod? Nad slabo prodajo električnih avtomobilov tarnajo tudi slovenski trgovci. Razlogi za prodajno zimo so med drugim visoke cene električnih avtomobilov, pomanjkanje surovin za njihovo proizvodnjo in nezadostna polnilna infrastruktura. A tisto, kar morda najbolj skrbi uveljavljene evropske proizvajalce avtomobilov, pa je kitajska konkurenca, ki s cenovno konkurenčnimi avtomobili že meša prodajne štrene. Kam bo šla električna mobilnost in ali je nanjo zares pripravljena tudi Slovenija, pa v pogovoru s strokovnjakom za trajnostno mobilnost Andrejem Brglezom.
Neveljaven email naslov