Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od obmetavanja s paradižniki, metanja motorne žage, skakanja čez dojenčke do tekmovanja v izvirnosti zamrznjenih pričesk
“Slovenija velja za državo z največ festivali na prebivalca na svetu” smo te dni lahko zasledili v medijih. Med njimi so festivali, ki imajo bogato tradicijo, so pa tudi festivali, ki so najbrž nastali iz bolj šaljivih vzgibov. A z razlogom. Dr. Miha Kozorog je docent za kulturno in socialno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti in sodelavec ZRC SAZU. Je avtor znanstvenega članka z naslovom Etnološki in antropološki pogled na javne prireditve v Sloveniji, ki se začne z vprašanjem: katere dogodke velja upoštevati kot “javne prireditve”? Kakšen odgovor je torej našel? Pomenski vidik besede festival je v različnih jezikih drugačen. V romanskih jezikih je pomen širši in vključuje zasebna slavja, praznovanja in slavja religijskih skupnosti. V slovenskem jeziku pa gre za modernejše prireditve, za dogodke, kjer so predstavljeni dosežki na izbranem področju. In da je prireditev javna, pomeni, da je načeloma dostopna vsem in je tudi medijsko podprta. Festivali pa niso zgolj veselje in radost, so tudi element povezovanja. Kakšne posebnosti imajo festivali na Slovenskem? Kaj jih združuje?
“Posebnost slovenskih festivalov je vključevanje krajinskih elementov v festivalsko produkcijo. Poleg vsebine je pomembna lokacija – številni festivali v Sloveniji se namreč dogajajo ob vodi, v naravnem okolju.”
Element počutja je zelo pomemben tudi zato, ker se je razvoj festivalov premaknil iz festivalske vsebine na obiskovalca festivala, pravi etnolog in antropolog dr. Miha Kozorog. Danes je skoraj bolj kot vsebina pomembno doživetje. In tudi zato imamo danes veliko nenavadnih, drugačnih festivalov, ki običajno nastanejo zato, da določen kraj opozori nase. Že pri nas jih ni malo, denimo tekmovanje v metu motorne žage, izrezovanje lesa z motorno žago, vožnja s poniji na Vršič, veliko je tudi dogodkov povezanih s hrano. Zanimivo, hrana je pogosto osrednja tema številnih prireditev: v Španiji se obmetavajo s paradižniki, v Italiji s pomarančami, v angleškem mestu Glouchestershire po strmem hribu lovijo kotaleči se sir, itd.
Andrew Umbrich, lastnik toplic Takhini Hot Pools v Kanadi skupaj z ženo vsako leto organizira precej nenavadno tekmovanje – mednarodno tekmovanje v najbolj domiselni pričeski z zamrznjenimi lasmi.
“Naši termalni vrelci so že skoraj v arktičnem območju, kar pomeni, da imamo res mrzle zime, s temperaturami do –30 stopinj Celzija ali še manj. No, termalna voda ima 42 stopinj. In če se namakate v zunanjih bazenih ter zmočite lase, jih para v mrzlem okolju lahko relativno hitro zamrzne. Leta 2011 se je takratno vodstvo toplic domislilo tekmovanja v zamrznjenih pričeskah. Sprva majhno tekmovanje se je leta 2015 razširilo na družabna omrežja, fotografije so dosegle več milijonov ljudi in takrat smo začeli zares. Povečati smo morali tudi nagradni sklad – od prvotnih 100 kanadskih dolarjev, ki jih je prejel zmagovalec, imamo zdaj denarno nagrado od 700 do 1000 kanadskih dolarjev na kategorijo.”
Kategorije so štiri: najboljša ženska pričeska, najboljša moška pričeska, najboljša skupinska pričeska in najbolj domiselna pričeska. Eden izmed obveznih pogojev za tekmovanje so dovolj nizke temperature, drugi pa, da ima tekmovalec lase. A ne nujno na glavi…
“Štejejo tudi kreacije iz brade. Smo imeli že tekmovalce, ki niso imeli ne brade ne las, pa so uporabili dlake na prsih. Vse je dovoljeno. Drži pa, da imajo največ možnosti za zmago dolgolasci, ker so jim omogočene številne kombinacije.”
4471 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Od obmetavanja s paradižniki, metanja motorne žage, skakanja čez dojenčke do tekmovanja v izvirnosti zamrznjenih pričesk
“Slovenija velja za državo z največ festivali na prebivalca na svetu” smo te dni lahko zasledili v medijih. Med njimi so festivali, ki imajo bogato tradicijo, so pa tudi festivali, ki so najbrž nastali iz bolj šaljivih vzgibov. A z razlogom. Dr. Miha Kozorog je docent za kulturno in socialno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti in sodelavec ZRC SAZU. Je avtor znanstvenega članka z naslovom Etnološki in antropološki pogled na javne prireditve v Sloveniji, ki se začne z vprašanjem: katere dogodke velja upoštevati kot “javne prireditve”? Kakšen odgovor je torej našel? Pomenski vidik besede festival je v različnih jezikih drugačen. V romanskih jezikih je pomen širši in vključuje zasebna slavja, praznovanja in slavja religijskih skupnosti. V slovenskem jeziku pa gre za modernejše prireditve, za dogodke, kjer so predstavljeni dosežki na izbranem področju. In da je prireditev javna, pomeni, da je načeloma dostopna vsem in je tudi medijsko podprta. Festivali pa niso zgolj veselje in radost, so tudi element povezovanja. Kakšne posebnosti imajo festivali na Slovenskem? Kaj jih združuje?
“Posebnost slovenskih festivalov je vključevanje krajinskih elementov v festivalsko produkcijo. Poleg vsebine je pomembna lokacija – številni festivali v Sloveniji se namreč dogajajo ob vodi, v naravnem okolju.”
Element počutja je zelo pomemben tudi zato, ker se je razvoj festivalov premaknil iz festivalske vsebine na obiskovalca festivala, pravi etnolog in antropolog dr. Miha Kozorog. Danes je skoraj bolj kot vsebina pomembno doživetje. In tudi zato imamo danes veliko nenavadnih, drugačnih festivalov, ki običajno nastanejo zato, da določen kraj opozori nase. Že pri nas jih ni malo, denimo tekmovanje v metu motorne žage, izrezovanje lesa z motorno žago, vožnja s poniji na Vršič, veliko je tudi dogodkov povezanih s hrano. Zanimivo, hrana je pogosto osrednja tema številnih prireditev: v Španiji se obmetavajo s paradižniki, v Italiji s pomarančami, v angleškem mestu Glouchestershire po strmem hribu lovijo kotaleči se sir, itd.
Andrew Umbrich, lastnik toplic Takhini Hot Pools v Kanadi skupaj z ženo vsako leto organizira precej nenavadno tekmovanje – mednarodno tekmovanje v najbolj domiselni pričeski z zamrznjenimi lasmi.
“Naši termalni vrelci so že skoraj v arktičnem območju, kar pomeni, da imamo res mrzle zime, s temperaturami do –30 stopinj Celzija ali še manj. No, termalna voda ima 42 stopinj. In če se namakate v zunanjih bazenih ter zmočite lase, jih para v mrzlem okolju lahko relativno hitro zamrzne. Leta 2011 se je takratno vodstvo toplic domislilo tekmovanja v zamrznjenih pričeskah. Sprva majhno tekmovanje se je leta 2015 razširilo na družabna omrežja, fotografije so dosegle več milijonov ljudi in takrat smo začeli zares. Povečati smo morali tudi nagradni sklad – od prvotnih 100 kanadskih dolarjev, ki jih je prejel zmagovalec, imamo zdaj denarno nagrado od 700 do 1000 kanadskih dolarjev na kategorijo.”
Kategorije so štiri: najboljša ženska pričeska, najboljša moška pričeska, najboljša skupinska pričeska in najbolj domiselna pričeska. Eden izmed obveznih pogojev za tekmovanje so dovolj nizke temperature, drugi pa, da ima tekmovalec lase. A ne nujno na glavi…
“Štejejo tudi kreacije iz brade. Smo imeli že tekmovalce, ki niso imeli ne brade ne las, pa so uporabili dlake na prsih. Vse je dovoljeno. Drži pa, da imajo največ možnosti za zmago dolgolasci, ker so jim omogočene številne kombinacije.”
Zmagovalec Eura 2024 je znan. Za nekatere presenečenje za druge pričakovan rezultat. Dejstvo je, da je bilo v Španiji danes ponoči veselo in zmagoslavno. Euro 2024 si bomo zapomnili tudi po udeležbi Slovenije, ki je dosegla zgodovinski rezultat. Toni Gruden, športni novinar na portalu MMC, je spremljal enomesečno dogajanje v Nemčiji. Kdo bi si mislil, da si bosta iz oči v oči stala Oblak in Ronaldo in da bo Slovenija izpadla v osmini finala po streljanju enajstmetrovk. Takšne pozornosti svetovne javnosti slovenski nogometaši še niso bili deležni.
Donald Trump je pred konvencijo republikanske stranke postal tarča ostrostrelca. Poskus atentata, ki je šokiral svetovno javnost, je preživel z lažjo poškodbo. Po napadu je Trump vstal z dvignjeno stisnjeno pestjo in dal vedeti, da se predsedniška tekma nadaljuje. Z vsako uro prihaja več informacij in pričevanj, preiskava o dogodku pa je v teku. Dogajanje je v kratki analizi povzel zunjanjepolitični novinar Matej Šurc.
Vroče je in soparno. Vročinski val bo še nekaj časa vztrajal. Z visokimi temperaturami, nevarnimi za zdravje, se v teh dneh soočajo v številnih delih sveta. Prav v teh dneh pa smo dobili tudi potrditev, da je bila povprečna globalna temperatura v zadnjih 12 mesecih za več kot stopinjo in pol višja od povprečja v predindustrijski dobi. Stopinja in pol je meja, ki jo določa pariški podnebni sporazum, vendar je vse manj verjetno, da bomo uspeli dvig temperature omejiti v skladu z njim. Pričakovan dvig temperature do konca stoletja trenutno znaša celo okrog tri stopinje, kar pa bi imelo zelo velike posledice. O vsem tem smo se pogovarjali z Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Poletje je v polnem razmahu in številni iščejo osvežitev v bazenih, rekah, jezerih ali morju. Vendar pa na nas med uživanjem v vodi prežijo tudi nevarnosti, kot so visoka vročina, slabo plavalno znanje, krči, infarkt in še marsikaj drugega. Zato smo v studio povabili izkušenega reševalca iz vode Mirka Cikojevića. Z nami je delil svoje izkušnje pri reševanju v vodi, nasvete o tem, kako poskrbeti za lastno varnost in varnost naših najbližjih med plavanjem, pa tudi, kaj storiti v primeru utapljanja, kako prepoznati nevarne situacije in kako pravilno ukrepati.
Na dopustu ali potovanju marsikoga navdušijo zanimive eksotične rastline ali okusno eksotično sadje. Ti se tako ob povratku domov znajdejo v kovčkih ali nahrbtnikih potnikov, ki pa tako nehote ogrožajo domače rastline. Je vnos rastlin, njihovih delov, semen in plodov v Slovenijo oz. EU sploh dovoljen? Katerim kriterijem moramo zadostiti, kakšne so omejitve in pravila, če želimo domov prinesti sadiko sivke iz Dalmacije ali mango s Tajske? Pojasnjuje dr. Alenka Zupančič z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Letos prvič obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. V spominskem centru Potočari blizu Srebrenice so s pokopom 14 žrtev obeležili 29. obletnico genocida, v katerem so sile bosanskih Srbov samo v nekaj dneh po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija leta 1995 ubile več kot 8300 Bošnjakov. Iz Potočarov se je oglasil naš dopisnik Boštjan Anžin.
V dobrem desetletju se je James Brandon Lewis utrdil na jazzovski sceni kot eden najbolj dejavnih ameriških saksofonistov. Od leta 2012 živi in ustvarja v New Yorku. Leta 2022 je bil njegov album Jesup Wagon razglašen za album leta kritikov revije Downbeat, nato pa so sledili albumu Eye of I, For Mahalia, With Love, Transfiguration ter The Messthetics and James Brandon Lewis. Na Jazz festivalu Ljubljana James Brandon Lewis nastopa s svojim triom (Josh Werner, Chad Taylor).
Tututu Orchestra je mednaroden, na Nizozemskem ustanovljen kolektiv. Jutri se bodo v parku Cankarjevega doma v okviru letošnjega jazz festivala prvič predstavili slovenski publiki. Gre za poseben sestav glasbenikov, ki pa je ravno dovolj velik a dovolj majhen za številne improvizacijske izlete, slišane v njihovih kompozicijah. Zasedba si je ime nadela po učilnici kjer so vadili z oznako 2.22 (two point two two) torej poenostavljeno Tututu Orchestra. Andrej Prezelj se je pogovarjal z vodjo orkestra – Mojco Zupančič, dirigentko, pianistko in avtorico glasbe.
Tudi letos ni bilo pravega prehoda med pomladjo in poletjem. Zdi se, kot bi nas visoke temperature dohitele nepripravljene. Pa vendar smo sredi julija in ne bo odveč opozoriti, kako se najbolje ohladimo in kako vroče dni preživeti brez zdravstvenih posledic. Z družinsko zdravnico iz Zdravstvenega doma Ljubljana in profesorico na Medicinski fakulteti UL Neno Kopčavar Guček se je pogovarjala Lucija Fatur.
Državni zbor je končal razpravo o predlogu zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, torej predvsem v domovih za starejše. Zakon bo po pričakovanjih tudi sprejet, saj mu tudi opozicija ne bo nasprotovala, kljub temu, da ima nekaj pripomb: med drugim, da je finančni vložek - do konca leta 2026 slabih deset miljonov - preskromen in predvsem ne ureja plačne problematike in normativov za zaposlene v zdravstveni negi in rehabilitaciji.
Mnogo lastnikov psov se v poletnem času sooča s težavo, ko v primeru krajših ali daljših dopustov ne najdejo primernega varstva za svojega psa. Sta pasji hotel ali vrtec dobri rešitvi? O tem je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Darja Pograjc.
Pristojno ministrstvo je v javno obravnavo poslalo novelo Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti. V njej so naslovili problem prenizkih rejnin in jih zvišali s 150 na 300 evrov, omogočili brezplačno pravno pomoč rejnikom v postopkih pred sodišči ter uvedli letni dodatek za rejnike. Stroka in rejniki spremembe pozdravljajo, a menijo, da bi bilo treba tudi kadrovsko opolnomočiti centre za socialno delo in premisliti o sistemu stikov otrok v rejništvu z matično družino, ki včasih prinesejo več škode kot koristi. FOTO: Pixabay
Težko pričakovan Zakon o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti je od petka v javni obravnavi, a nasprotniki tovrstnih zakonodajnih sprememb poudarjajo, da je zakon nesistemski in neustrezen, saj med drugim krepi črni trg in podaljšuje čakalne dobe. Tako Zveza organizacij pacientov kot Zbornica kliničnih psihologov poudarjata, da je tudi časovnica javne obravnave nesprejemljiva. Ta bo namreč trajala le do 28. julija, kar se jim zdi nesmotrno glede na čas dopustov na eni strani in zahtevnost teme na drugi.
Na včerajšnji seji mestnega sveta so ljubljanski svetniki izglasovali spremembo odloka o krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, s čimer bo na petih lokacijah mogoče organizirati dogodke brez soglasja Zavoda za varstvo narave. Odločitev je razburila opozicijske svetnike, ki napovedujejo presojo zakonitosti in, če bo potrebno, tudi vložitev predloga za referendum.
Raziskava Masterindex je pokazala, da 87 % Slovencev uporablja plačilne kartice vsak teden, vsak dan pa več kot četrtina. Za spletne nakupe jih na tedenski ravni uporablja 28 %. Imate v denarnici kaj gotovine ali plačujete izključno s plačilnimi karticami? Ali plačujete s plačilnimi karticami, ker je to enostavno? Zaupate temu načinu plačevanja? To je bilo vprašanje za poslušalke in poslušalce v torkovi Aktualni temi.
Vse misli ljubiteljev nogometa so danes usmerjene k večerni tekmi med Portugalsko in Slovenijo v Frankfurtu. Kakšno je vzdušje med navijači, je preverila naša dopisnica Maja Derčar. Foto: MMC RTV Slovenija/Niko Hari
Nogometna euforija prehaja v novo fazo, ki ji v Sloveniji še nismo bili priča. Čeprav je veliko ljudi na dopustu, bodo vseeno spremljali današnjo tekmo osmine finala med Portugalsko in Slovenijo. Slovenija prvič v zgodovini igra v osmini finala na Euru. Matej Rijavec, športni novinar na portalu MMC, spremlja nastope Slovenije na prvenstvu že od začetka. Portugalska je velik favorit, toda bili so tudi Danci, Srbi in Angleži v skupinskem delu, pa nihče ni ugnal Slovenije. Danes torej Slovenija nima ničesar za izgubiti?
20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, na katerem so se zbrali Slovenci iz sveta in sosednjih držav, je bilo posvečeno mladim rojakom. »Mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu - nosilci prihodnosti slovenstva zunaj meja domovine«, je srečanje naslovila pristojna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. In kaj o prihodnosti menijo mladi?
Italijansko skovanko calciosociale bi lahko prevedli v »družbeno občutljivi nogomet«. Gre za gibanje, ki se je pred petnajstimi leti rodilo v degradiranem predmestju Rima, zdaj pa vključuje že 3000 otrok in njihovih družin po vsej Italiji in tudi drugod. Toda kakšna so pravila nogometa, pri katerem zmagujejo le tisti, ki jim je mar za druge? Janko Petrovec je obiskal rimski Nogometni klub Čudeži, kjer se je vse skupaj začelo.
V Avstriji želijo ogljično nevtralnost doseči do leta 2040, zato pospešeno gradijo sončne elektrarne. Eno največjih sončnih elektrarn so zgradili v 22. okrožju na Dunaju. Poleg fotovoltaičnega sistema pa so ustvarili še življenjski prostor za rastline in živali, tam se namreč pase 150 ovac pasme Jura.
Neveljaven email naslov