Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od obmetavanja s paradižniki, metanja motorne žage, skakanja čez dojenčke do tekmovanja v izvirnosti zamrznjenih pričesk
“Slovenija velja za državo z največ festivali na prebivalca na svetu” smo te dni lahko zasledili v medijih. Med njimi so festivali, ki imajo bogato tradicijo, so pa tudi festivali, ki so najbrž nastali iz bolj šaljivih vzgibov. A z razlogom. Dr. Miha Kozorog je docent za kulturno in socialno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti in sodelavec ZRC SAZU. Je avtor znanstvenega članka z naslovom Etnološki in antropološki pogled na javne prireditve v Sloveniji, ki se začne z vprašanjem: katere dogodke velja upoštevati kot “javne prireditve”? Kakšen odgovor je torej našel? Pomenski vidik besede festival je v različnih jezikih drugačen. V romanskih jezikih je pomen širši in vključuje zasebna slavja, praznovanja in slavja religijskih skupnosti. V slovenskem jeziku pa gre za modernejše prireditve, za dogodke, kjer so predstavljeni dosežki na izbranem področju. In da je prireditev javna, pomeni, da je načeloma dostopna vsem in je tudi medijsko podprta. Festivali pa niso zgolj veselje in radost, so tudi element povezovanja. Kakšne posebnosti imajo festivali na Slovenskem? Kaj jih združuje?
“Posebnost slovenskih festivalov je vključevanje krajinskih elementov v festivalsko produkcijo. Poleg vsebine je pomembna lokacija – številni festivali v Sloveniji se namreč dogajajo ob vodi, v naravnem okolju.”
Element počutja je zelo pomemben tudi zato, ker se je razvoj festivalov premaknil iz festivalske vsebine na obiskovalca festivala, pravi etnolog in antropolog dr. Miha Kozorog. Danes je skoraj bolj kot vsebina pomembno doživetje. In tudi zato imamo danes veliko nenavadnih, drugačnih festivalov, ki običajno nastanejo zato, da določen kraj opozori nase. Že pri nas jih ni malo, denimo tekmovanje v metu motorne žage, izrezovanje lesa z motorno žago, vožnja s poniji na Vršič, veliko je tudi dogodkov povezanih s hrano. Zanimivo, hrana je pogosto osrednja tema številnih prireditev: v Španiji se obmetavajo s paradižniki, v Italiji s pomarančami, v angleškem mestu Glouchestershire po strmem hribu lovijo kotaleči se sir, itd.
Andrew Umbrich, lastnik toplic Takhini Hot Pools v Kanadi skupaj z ženo vsako leto organizira precej nenavadno tekmovanje – mednarodno tekmovanje v najbolj domiselni pričeski z zamrznjenimi lasmi.
“Naši termalni vrelci so že skoraj v arktičnem območju, kar pomeni, da imamo res mrzle zime, s temperaturami do –30 stopinj Celzija ali še manj. No, termalna voda ima 42 stopinj. In če se namakate v zunanjih bazenih ter zmočite lase, jih para v mrzlem okolju lahko relativno hitro zamrzne. Leta 2011 se je takratno vodstvo toplic domislilo tekmovanja v zamrznjenih pričeskah. Sprva majhno tekmovanje se je leta 2015 razširilo na družabna omrežja, fotografije so dosegle več milijonov ljudi in takrat smo začeli zares. Povečati smo morali tudi nagradni sklad – od prvotnih 100 kanadskih dolarjev, ki jih je prejel zmagovalec, imamo zdaj denarno nagrado od 700 do 1000 kanadskih dolarjev na kategorijo.”
Kategorije so štiri: najboljša ženska pričeska, najboljša moška pričeska, najboljša skupinska pričeska in najbolj domiselna pričeska. Eden izmed obveznih pogojev za tekmovanje so dovolj nizke temperature, drugi pa, da ima tekmovalec lase. A ne nujno na glavi…
“Štejejo tudi kreacije iz brade. Smo imeli že tekmovalce, ki niso imeli ne brade ne las, pa so uporabili dlake na prsih. Vse je dovoljeno. Drži pa, da imajo največ možnosti za zmago dolgolasci, ker so jim omogočene številne kombinacije.”
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Od obmetavanja s paradižniki, metanja motorne žage, skakanja čez dojenčke do tekmovanja v izvirnosti zamrznjenih pričesk
“Slovenija velja za državo z največ festivali na prebivalca na svetu” smo te dni lahko zasledili v medijih. Med njimi so festivali, ki imajo bogato tradicijo, so pa tudi festivali, ki so najbrž nastali iz bolj šaljivih vzgibov. A z razlogom. Dr. Miha Kozorog je docent za kulturno in socialno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti in sodelavec ZRC SAZU. Je avtor znanstvenega članka z naslovom Etnološki in antropološki pogled na javne prireditve v Sloveniji, ki se začne z vprašanjem: katere dogodke velja upoštevati kot “javne prireditve”? Kakšen odgovor je torej našel? Pomenski vidik besede festival je v različnih jezikih drugačen. V romanskih jezikih je pomen širši in vključuje zasebna slavja, praznovanja in slavja religijskih skupnosti. V slovenskem jeziku pa gre za modernejše prireditve, za dogodke, kjer so predstavljeni dosežki na izbranem področju. In da je prireditev javna, pomeni, da je načeloma dostopna vsem in je tudi medijsko podprta. Festivali pa niso zgolj veselje in radost, so tudi element povezovanja. Kakšne posebnosti imajo festivali na Slovenskem? Kaj jih združuje?
“Posebnost slovenskih festivalov je vključevanje krajinskih elementov v festivalsko produkcijo. Poleg vsebine je pomembna lokacija – številni festivali v Sloveniji se namreč dogajajo ob vodi, v naravnem okolju.”
Element počutja je zelo pomemben tudi zato, ker se je razvoj festivalov premaknil iz festivalske vsebine na obiskovalca festivala, pravi etnolog in antropolog dr. Miha Kozorog. Danes je skoraj bolj kot vsebina pomembno doživetje. In tudi zato imamo danes veliko nenavadnih, drugačnih festivalov, ki običajno nastanejo zato, da določen kraj opozori nase. Že pri nas jih ni malo, denimo tekmovanje v metu motorne žage, izrezovanje lesa z motorno žago, vožnja s poniji na Vršič, veliko je tudi dogodkov povezanih s hrano. Zanimivo, hrana je pogosto osrednja tema številnih prireditev: v Španiji se obmetavajo s paradižniki, v Italiji s pomarančami, v angleškem mestu Glouchestershire po strmem hribu lovijo kotaleči se sir, itd.
Andrew Umbrich, lastnik toplic Takhini Hot Pools v Kanadi skupaj z ženo vsako leto organizira precej nenavadno tekmovanje – mednarodno tekmovanje v najbolj domiselni pričeski z zamrznjenimi lasmi.
“Naši termalni vrelci so že skoraj v arktičnem območju, kar pomeni, da imamo res mrzle zime, s temperaturami do –30 stopinj Celzija ali še manj. No, termalna voda ima 42 stopinj. In če se namakate v zunanjih bazenih ter zmočite lase, jih para v mrzlem okolju lahko relativno hitro zamrzne. Leta 2011 se je takratno vodstvo toplic domislilo tekmovanja v zamrznjenih pričeskah. Sprva majhno tekmovanje se je leta 2015 razširilo na družabna omrežja, fotografije so dosegle več milijonov ljudi in takrat smo začeli zares. Povečati smo morali tudi nagradni sklad – od prvotnih 100 kanadskih dolarjev, ki jih je prejel zmagovalec, imamo zdaj denarno nagrado od 700 do 1000 kanadskih dolarjev na kategorijo.”
Kategorije so štiri: najboljša ženska pričeska, najboljša moška pričeska, najboljša skupinska pričeska in najbolj domiselna pričeska. Eden izmed obveznih pogojev za tekmovanje so dovolj nizke temperature, drugi pa, da ima tekmovalec lase. A ne nujno na glavi…
“Štejejo tudi kreacije iz brade. Smo imeli že tekmovalce, ki niso imeli ne brade ne las, pa so uporabili dlake na prsih. Vse je dovoljeno. Drži pa, da imajo največ možnosti za zmago dolgolasci, ker so jim omogočene številne kombinacije.”
Težko pričakovan Zakon o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti je od petka v javni obravnavi, a nasprotniki tovrstnih zakonodajnih sprememb poudarjajo, da je zakon nesistemski in neustrezen, saj med drugim krepi črni trg in podaljšuje čakalne dobe. Tako Zveza organizacij pacientov kot Zbornica kliničnih psihologov poudarjata, da je tudi časovnica javne obravnave nesprejemljiva. Ta bo namreč trajala le do 28. julija, kar se jim zdi nesmotrno glede na čas dopustov na eni strani in zahtevnost teme na drugi.
Na včerajšnji seji mestnega sveta so ljubljanski svetniki izglasovali spremembo odloka o krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, s čimer bo na petih lokacijah mogoče organizirati dogodke brez soglasja Zavoda za varstvo narave. Odločitev je razburila opozicijske svetnike, ki napovedujejo presojo zakonitosti in, če bo potrebno, tudi vložitev predloga za referendum.
Raziskava Masterindex je pokazala, da 87 % Slovencev uporablja plačilne kartice vsak teden, vsak dan pa več kot četrtina. Za spletne nakupe jih na tedenski ravni uporablja 28 %. Imate v denarnici kaj gotovine ali plačujete izključno s plačilnimi karticami? Ali plačujete s plačilnimi karticami, ker je to enostavno? Zaupate temu načinu plačevanja? To je bilo vprašanje za poslušalke in poslušalce v torkovi Aktualni temi.
Vse misli ljubiteljev nogometa so danes usmerjene k večerni tekmi med Portugalsko in Slovenijo v Frankfurtu. Kakšno je vzdušje med navijači, je preverila naša dopisnica Maja Derčar. Foto: MMC RTV Slovenija/Niko Hari
Nogometna euforija prehaja v novo fazo, ki ji v Sloveniji še nismo bili priča. Čeprav je veliko ljudi na dopustu, bodo vseeno spremljali današnjo tekmo osmine finala med Portugalsko in Slovenijo. Slovenija prvič v zgodovini igra v osmini finala na Euru. Matej Rijavec, športni novinar na portalu MMC, spremlja nastope Slovenije na prvenstvu že od začetka. Portugalska je velik favorit, toda bili so tudi Danci, Srbi in Angleži v skupinskem delu, pa nihče ni ugnal Slovenije. Danes torej Slovenija nima ničesar za izgubiti?
20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, na katerem so se zbrali Slovenci iz sveta in sosednjih držav, je bilo posvečeno mladim rojakom. »Mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu - nosilci prihodnosti slovenstva zunaj meja domovine«, je srečanje naslovila pristojna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. In kaj o prihodnosti menijo mladi?
Italijansko skovanko calciosociale bi lahko prevedli v »družbeno občutljivi nogomet«. Gre za gibanje, ki se je pred petnajstimi leti rodilo v degradiranem predmestju Rima, zdaj pa vključuje že 3000 otrok in njihovih družin po vsej Italiji in tudi drugod. Toda kakšna so pravila nogometa, pri katerem zmagujejo le tisti, ki jim je mar za druge? Janko Petrovec je obiskal rimski Nogometni klub Čudeži, kjer se je vse skupaj začelo.
V Avstriji želijo ogljično nevtralnost doseči do leta 2040, zato pospešeno gradijo sončne elektrarne. Eno največjih sončnih elektrarn so zgradili v 22. okrožju na Dunaju. Poleg fotovoltaičnega sistema pa so ustvarili še življenjski prostor za rastline in živali, tam se namreč pase 150 ovac pasme Jura.
Predlagane spremembe Zakona o invalidskih organizacijah po mnenju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prinašajo urejanje položaja in sistemsko financiranje Nacionalnega sveta invalidskih organizacij. Nekatere nevladne organizacije spremembam nasprotujejo, saj se bojijo, da bo ta organ postal edini sogovornik vlade na tem področju. Obenem se jim zdi načrtovanih 250 tisoč evrov letno za njegove dejavnosti občutno preveč. Tudi zagovornik načela enakosti priporoča, naj pristojni o zakonu, ki so ga pred dnevi vložili v vladni postopek, še enkrat premislijo. FOTO: Pixabay
Slovensko nogometno reprezentanco čaka nocoj zelo pomembna tekma. Ob 21-ih se bo pomerila z angleško reprezentanco in rezultat nas lahko pripelje v izločilne boje evropskega nogometnega prvenstva. Köln, prizorišče tekme, bo danes gotovo tudi slovenski, saj je v mesto že prišlo na tisoče slovenskih navijačev. Od tam se javlja Marko Rozman.
V prihodnjih minutah bomo spoznali dijaka srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije v Celju Patrika Gorjaka, ki je na Radiu Slovenija opravljal obvezno dvotedensko prakso. 19- letni Patrik Gorjak je oseba z avtizmom, v prostem času pa ustvarja svoje skladbe. O vtisih dela na Radiu ga je povprašala Petra Medved.
V Sloveniji trenutno vlada nogometna evforija. Dogajanje na Euru 2024 spremlja nepregledno število ljudi, od najmlajših, do najstarejših. Med njimi najdemo tudi takšne posameznike, navijače, ki naše športnike v ekipnih ali posameznih panogah spremljajo ves čas. Tudi, ko jim ne gre ravno najboljše. Eden izmed njih je tudi Jože Vozelj, ki nastope naših reprezentanc na različnih prvenstvih spremlja že od leta 1998. Obiskal je 69 držav, kjer so potekala različna mednarodna tekmovanja in prvenstva. Ustavil v Kölnu, in ga vprašali kako občuti trenutno euforijo in nenazadnje tudi preveril, kdo bo zmagovalec jutrišnje večerne tekme.
21. junija zaznamujemo svetovni dan amiotrofične lateralne skleroze. ALS je ena izmed degenerativnih nevroloških bolezni, za katero je značilen hiter, napredujoč potek. Njen najizrazitejši znak je mišična šibkost, ki se lahko začne kjer koli v telesu in nazadnje zajame večino mišic. Mišična šibkost je posledica prizadetosti motoričnih nevronov v možganski skorji ter v možganskem deblu in v hrbtenjači. Zato je za ALS v rabi tudi ime bolezen motoričnega nevrona. Bolniki imajo težave z govorom, požiranjem, gibanjem z udi in dihanjem. Bolezen se hitro slabša, učinkovitega zdravila ni. Od leta 1995 je na voljo zdravilo, ki za nekaj mesecev podaljša povprečno preživetje bolnikov z ALS. Bolezen se največkrat pojavi med 45. in 70. letom starosti. Pri nas je približno 150 bolnikov s to boleznijo. V okviru Društva distrofikov Slovenije deluje tudi Odbor za ALS. Obolelim in njihovim svojcem ponujajo različne oblike podpore, javnost pa ozaveščajo o tej hudi, neozdravljivi bolezni, razlaga strokovna sodelavka društva Andreja Šuštar.
V teh vročih poletnih dneh številni iščemo hlad tudi v gorah, ob jezerih, rekah, v gozdovih ali na travnikih. To pa so tudi habitati kač. Kaj torej storiti, če nas piči ena od treh strupenjač v naši državi, kako se opremiti in obnašati med hojo v naravi, kaj storiti ob srečanju s kačo, kje se najbolje počutijo modras, navadni gad in laški gad in zakaj je varovanje kač ključno za ohranjanje naravnega ravnovesja? Skratka, vse kar morate vedeti o kačah, izveste v prihodnjih minutah. Najprej prisluhnite pogovoru, ki ga je Rok Valenčič posnel z Gašperjem Razingerjem (na sliki), toksikologom in internistom iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, nato pa še pogovoru z biologinjo Ireno Furlan iz Živalskega vrta Ljubljana.
Mladi med 14. in 29. letom so se v zadnjem obdobju začeli bolj zanimati za politiko, prav tako sami zase ocenjujejo, da več vedo o politiki, kot so to poročale generacije pred njimi. To je med drugim pokazala raziskava Slovenska mladina 2024, ki sta jo, tako kot leta 2018, izvedli fundacija Friedrich Ebert Stiftung in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Kaže se tudi zasuk mladih na politično desno sredino in to, da so zelo pesimistični glede svoje prihodnosti. Med njimi so se tako povečale skrbi zaradi priseljencev, nasilja zdravstvenega in pokojninskega sistema ter stanovanjske problematike.
V Münchnu se bosta čez par minut na tekmi evropskega prvenstva pomerili reprezentanci Slovenije in Srbije. Kakšno je vzdušje v Münchnu, na Pogačarjevem trgu in v Mariboru smo preverili z našimi dopisniki.
Danes je svetovni dan beguncev. Po podatkih Agencije OZN za begunce - UNHCR - se stanje v svetu slabša, število beguncev pa raste že dvanajst let zapovrstjo. Več kot polovica od 120 milijonov ljudi na begu ostaja znotraj meja lastne države, od dobrih 43 milijonov azilantov in drugih beguncev pod mednarodno zaščito pa jih je kar tri četrtine našlo zavetje v državah, ki sodijo med revne. Več v intervjuju Janka Petrovca s predstavnikom Agencije OZN za begunce, Filippom Ungarom.
S pravočasno zdravstveno obravnavo ne le, da človeku izboljšamo kakovost življenja, ga pozdravimo pa tudi skrajšamo bolniške odsotnosti. To velja za večino zdravstvenih storitev, pa tudi za fizioterapijo, kjer veliko vlogo igra čas. Človek po operaciji, poškodbi, ob hudih bolečinah ob čakanju na termin neredko utrpi nepopravljive posledice. Namreč fizioterapija je ena od tistih zdravstvenih storitev, kjer bolnik čaka nedopustno dolgo, čakalne vrste pa se le še daljšajo. Helena Lovinčič se je o tem pogovarjala z vodjo fizioterapije v Mariborskem zdravstvenem domu.
Policisti bodo do konca meseca izvajali poostren nadzor nad alkoholiziranimi vozniki in vozniki pod vplivom prepovedanih drog, za noč iz petka na soboto pa napovedujejo maraton nadzorovanja. Sodeč po zadnji raziskave Agencije za varnost prometa je kar 61 % slovenskih voznikov, ki so v zadnjem letu zaužili drogo, potem tudi sedlo za volan. Skoraj polovica je ob uporabi droge pila tudi alkohol. Takšni vozniki ogrožajo svoje življenje in življenja drugih, lani so vozniki pod vplivom različnih psihoaktivnih snovi povzročili 92 prometih nesreč. FOTO: Pixabay
Mnogi izmed nas bi bili morda mnenja, da so se po končani epidemiji koronavirusa duševne stiske ljudi v Sloveniji zmanjšale. Vendar pa po poročanju tako SOS telefona, kot tudi telefona Samarijan,, stanje ni ravno rožnato. Telefonske številke obeh organizacij so še vedno zelo klicane. O uporabi SOS telefonov je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Jana Bajželj.
Neveljaven email naslov