Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
3. septembra leta 301 je bila ustanovljena Republika San Marino, najstarejša republika na svetu, ki obstaja še danes. Posebna je zaradi marsičesa – ni le ena najmanjših držav na svetu, ampak imajo vladarji tam tudi najkrajši mandat, prebivalci pa največ avtomobilov.
Kako je nastal in po čem izstopa San Marino?
Vsako leto 3. septembra približno 500 kilometrov jugozahodno od Ljubljane praznujejo Festa della Fondazione della Repubblica di San Marino, praznik ustanovitve Republike San Marino. Ena najmanjših držav v Evropi in najstarejša še obstoječa republika na svetu je tudi ena od le treh držav na svetu, ki so popolnoma obkrožene le z eno državo. Daljnega leta 301 jo je po legendi ustanovil kamnosek Marino z otoka Rab, bi se pa lahko še po marsičem drugem zapisala v Guinessovo knjigo rekordov. Med drugim imajo najvišji delež avtomobilov na prebivalca, jeklenih konjičkov je tam več kot ljudi. Ustava, po kateri se ravnajo še danes, velja za najstarejšo na svetu. Izstopajo tudi po dolžini mandata vodje države, ta je najkrajši na svetu.
Republika San Marino ima vse državne simbole, ki pritičejo državam: zastavo in grb, državno himno, svoj potni list. In ne čudi, da se redno uvršča v sam vrh najbolj varnih držav na svetu, saj za njihovo varnost skrbijo kar tri vrste policije. A turistična vodnica Maja Ahačič, ki tja redno vodi slovenske turiste, pravi, da policistov tam sploh ni videti.
“Edini policist, ki ga vidimo, je prometnik, ki nam pomaga pri prehodu čez cesto do Frančiškovih vrat, kjer vstopimo v samo mesto.”
Sanmarinci so veliki ljubitelji nogometa, žal brez pravega uspeha.
“Nekakšna mala šala je, da so le enkrat na mednarodnem nivoju premagali drugo reprezentanco, in sicer Liechtenstein. Imajo pa kar 15 nogometnih klubov v sami državici.”
Državici, ki ima le 33.000 prebivalcev! Uradni jezik v San Marinu je italijanski, čeprav govorijo sanmarinski dialekt, tudi sicer so zelo navezani na Italijo, s katero imajo edino mejo, ta je dolga 39 kilometrov. Včasih je bil San Marino davčna oaza, pred dobrim desetletjem pa so ukinili skrite bančne račune, s čimer so tamkajšnje banke izgubile kar polovico bančnih vlog, gospodarstvo San Marina pa se je skrčilo za 27%. Zanimivo je tudi, da San Marino ni članica Evropske unije, kot uradno plačilno sredstvo pa uporabljajo evro. Svojih evrskih bankovcev sicer nimajo, lahko pa kujejo svoje kovance in ti so zaradi redkosti zelo iskani med numizmatiki.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
3. septembra leta 301 je bila ustanovljena Republika San Marino, najstarejša republika na svetu, ki obstaja še danes. Posebna je zaradi marsičesa – ni le ena najmanjših držav na svetu, ampak imajo vladarji tam tudi najkrajši mandat, prebivalci pa največ avtomobilov.
Kako je nastal in po čem izstopa San Marino?
Vsako leto 3. septembra približno 500 kilometrov jugozahodno od Ljubljane praznujejo Festa della Fondazione della Repubblica di San Marino, praznik ustanovitve Republike San Marino. Ena najmanjših držav v Evropi in najstarejša še obstoječa republika na svetu je tudi ena od le treh držav na svetu, ki so popolnoma obkrožene le z eno državo. Daljnega leta 301 jo je po legendi ustanovil kamnosek Marino z otoka Rab, bi se pa lahko še po marsičem drugem zapisala v Guinessovo knjigo rekordov. Med drugim imajo najvišji delež avtomobilov na prebivalca, jeklenih konjičkov je tam več kot ljudi. Ustava, po kateri se ravnajo še danes, velja za najstarejšo na svetu. Izstopajo tudi po dolžini mandata vodje države, ta je najkrajši na svetu.
Republika San Marino ima vse državne simbole, ki pritičejo državam: zastavo in grb, državno himno, svoj potni list. In ne čudi, da se redno uvršča v sam vrh najbolj varnih držav na svetu, saj za njihovo varnost skrbijo kar tri vrste policije. A turistična vodnica Maja Ahačič, ki tja redno vodi slovenske turiste, pravi, da policistov tam sploh ni videti.
“Edini policist, ki ga vidimo, je prometnik, ki nam pomaga pri prehodu čez cesto do Frančiškovih vrat, kjer vstopimo v samo mesto.”
Sanmarinci so veliki ljubitelji nogometa, žal brez pravega uspeha.
“Nekakšna mala šala je, da so le enkrat na mednarodnem nivoju premagali drugo reprezentanco, in sicer Liechtenstein. Imajo pa kar 15 nogometnih klubov v sami državici.”
Državici, ki ima le 33.000 prebivalcev! Uradni jezik v San Marinu je italijanski, čeprav govorijo sanmarinski dialekt, tudi sicer so zelo navezani na Italijo, s katero imajo edino mejo, ta je dolga 39 kilometrov. Včasih je bil San Marino davčna oaza, pred dobrim desetletjem pa so ukinili skrite bančne račune, s čimer so tamkajšnje banke izgubile kar polovico bančnih vlog, gospodarstvo San Marina pa se je skrčilo za 27%. Zanimivo je tudi, da San Marino ni članica Evropske unije, kot uradno plačilno sredstvo pa uporabljajo evro. Svojih evrskih bankovcev sicer nimajo, lahko pa kujejo svoje kovance in ti so zaradi redkosti zelo iskani med numizmatiki.
Nepredvidljiva situacija, v kateri smo se znašli, nas je naenkrat zaustavila v našem vsakodnevnem ritmu in obveznostih. Učenci in dijaki so ostali doma, prav tako večina staršev. Časa, ki nam ga je prej primanjkovalo za vsakdanje stvari, je sedaj na voljo veliko. Izolacija v času preprečevanja širitve korona virusa je lahko priložnost za družine, da ustvarijo vzdušje za povezanost in ukvarjanje z različnimi aktivnostmi. Uvajanje nove dnevne rutine in organizacija smiselnih aktivnosti tekom dneva sta lahko ključni pri vzdrževanju občutka varnosti in obvladovanju stresa. Šolarjem morajo starši razložiti, da niso doma na počitnicah, učitelji pa morajo razumeti, da vsa gospodinjstva morda doma nimajo več računalnikov in da je situacija nova za vse. Tadeja Bizilj se je pogovarjala s socialno pedagoginjo in socialno delavko na ljubljanski Osnovni šoli Trnovo, Barbaro Ogrin. Socialna delavka, Barbara Ogrin, poleg povedanega še enkrat podarja, da je povsem normalno, da v zdajšnji situaciji prihaja do nesoglasij znotraj družine - pomembno je, da nesoglasij in konfliktov ne stopnjujemo, da se znamo pomiriti, umakniti ali poklicati ustrezno pomoč. SOS telefon ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 24 ur na dan Klic v duševni stiski 01 520 99 00 med 19. in 7. zjutraj TOM - telefon otrok in mladostnikov 116 111 med 12. in 20. uro Pomoč družinskim članom Al-anon info@al-anon.si
V javnosti še vedno odmevata napoved premierja Janeza Janše o popolnjevanju enot Slovenske vojske s prostovoljno rezervo in predlog notranjega ministra Aleša Hojsa o aktivaciji 37.a člena Zakona o obrambi, s katerim vojs
Premier Janez Janša je preko družbenih omrežij sporočil, da ne gre za zvišanje plače, ampak dejansko umestitev v dovoljene okvirje, a dejstvo je, da bodo plače trenutnega ministrskega zbora in njihovih namestnikov višje od tistih v prejšnjem mandatu. Sogovornike Katje Arhar je odločitev vlade presenetila, a se hkrati strinjajo, da so ministri premalo plačani. Vendar zdaj ni čas za takšne poteze, so si enotni!
V četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se nam je oglasila Tjaša Škamperle in to - iz čisto posebnega kotička z razgledom na morje.
Zakaj ni jasnega protokola za način dela v podjetjih se sprašujejo sindikati. Inšpektorji za delo, pa na teren v prihodnjih dneh pošiljajo svoje ekipe.
Novi koronavirus je bolj nevaren za bolnike s kroničnimi boleznimi. Podatki namreč kažejo, da pri njih okužba traja dlje, njen potek pa je velikokrat težji. Zaradi tega so v skrbeh tudi ljudje s kroničnimi boleznimi pljuč in alergijami. Kako COVID-19 lahko ogrozi njihovo zdravje se je na Kliniki Golnik pozanimal Iztok Konc. Foto: geralt/ pixabay
V teh razmerah, ko čutimo vpliv koronavirusa na naše vsakdanje navade, se porajajo številna vprašanja, med drugim tudi, kako je v primerih, kjer so starši ločeni in imajo z bivšim partnerjem sodno določene stike glede otrok? Namreč, stiki otrok s starši so praviloma določeni s sodnimi odločbami, ki so izvršljive. Upoštevajoč pravna pravila je potrebno dosledno spoštovanje veljavnih sodnih odločb. Glede na trenutno situacijo pa je prav tako potrebno dosledno spoštovanje veljavnih preventivnih in drugih ukrepov za zmanjšanje možnosti širjenja oziroma preprečevanja okužbe ter spoštovanje navodil pristojnih organov oziroma služb v zvezi s koronavirusom. – kako naj torej ukrepajo v danih razmerah vsi vpleteni – ali se morajo še vedno striktno držati določenih stikov in obiskov? Tina Lamovšek se je pogovarjala z odvetnico Nino Radulovič.
Podjetniku Jerneju Pavlinu iz Hruševja pri Postojni so okužbo z novim koronavirusom potrdili pred osmimi dnevi. Bil je eden od prvih dveh potrjenih okuženih v občini in novica ter njegovo ime sta se zelo hitro razširila daleč naokrog. Danes se počuti dobro, dela od doma, največja težava pa je odziv okolice. Obsojajo njega in njegovo družino, delavcem, zaposlenim v njegovem podjetju, pa se ljudje izogibajo. Pravzato se je odločil, da javno spregovori. »Kot bi živeli v srednjem veku«, je zaupal Sabrini Mulec.
Tjaž Nemanič in Tadeja Milivojevič Nemanič imata štiri otroke. Najbolj pomemeben je po njunem mnenju pogovor.
Peter Zupanc po rodu s Polzele, zadnjih 10 let pa živi na Kitajskem, je eden od tistih Slovencev, ki je moral najdlje do zdaj preživeti v karanteni. Soočil se je s strogimi ukrepi, s katerimi so na Kitajskem omejili pojav korona virusa, vsak njegov korak pa je tako kot pri drugih Kitajcih, skrbno nadzorovan tudi s pomočjo aplikacije na telefonu. Čeprav se zdi, da imamo v Sloveniji stroge ukrepe, on celo meni, da ukrepamo prepočasi.
Tudi pogled v oddaljeno zgodovino glasbe kaže, da je bila glasba v tesnem odnosu z epidemijami. Sara Zupančič je muzikologinja, ki se s svojim muzikološkim znanjem preživlja na trgu dela v Italiji, kjer ne poznajo statusa samozaposlenega v kulturi. Ker je narava njenega dela, da dela od doma, ji trenutne izredne razmere pomenijo svojevrsten delovni in raziskovalni izziv. Več Sara Zupančič v pogovoru s Simono Moličnik.
Zaradi koronavirusne bolezni se moramo izogibati bližnjim stikom z ljudmi. Kako se ob varnostnih ukrepih sporazumevati z gluhoslepimi in jim prenesti vse informacije o tej bolezni, glede na to, da sporazumevanje z njimi temelji na dotiku, smo vprašali doktorico Simono Gerenčer Pegan, sekretarko in strokovno vodjo združenja gluhoslepih Slovenije Dlan. Novinarki Petri Medved je povedala, da kljub taki komunikaciji upoštevajo vsa navodila in si prizadevajo, da bi tem ljudem, ki po večini živijo v osami, omogočili najnujnejšo pomoč, ki jo potrebujejo, spodbujajo pa jih tudi, naj kakovostno preživijo obdobje, ko so doma.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji deluje Klicni center za koronavirus. Na brezplačni telefonski številki 080 14 04 študenti medicine odgovarjajo na vsa vprašanja povezana z epidemijo. »Dobra informacija je v tem trenutku najpomembnejša,« pravi infektologinja Mojca Matičič, ki bdi nad delovanjem klicnega centra. Podrobneje pa v pogovoru, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: geralt/ pixabay
Da bi preprečili širjenje okužbe z novim koronavirusom, so zaprli svoja vrata tudi varstveno delovni centri po državi. Ljudi z motnjo v duševnem razvoju je bilo zato potrebno na njim razumljiv način seznaniti, kaj pomeni koronavirusna bolezen, je povedala direktorica Zveze Sožitje Mateja De Reya. V pogovoru z novinarko Petro Medved je opozorila tudi na težave, ki bi se lahko pojavile v tem času - med drugim je bilo v VDC poskrbljeno tudi za topel obrok za te ljudi, veliko od teh ljudi ga namreč nima doma in se vprašala, kako bo poskrbljeno za te ljudi, če zbolijo njihovi starši ali skrbniki.
Zaradi zapletov, ki so se pojavili z epidemijo novega koronavirusa, k odgovornemu ravnanju pozivajo tudi v Planinski zvezi Slovenije. V teh dneh tako zaradi nemotenega dela zdravstvenega osebja odsvetujejo obisk visokogorja in vseh s tem povezanih aktivnosti, ki bi lahko pripeljale do nesreče. Kako naj obiskovalci sredogorja in visokogorja ravnajo odgovorno je Alešu Ogrinu pojasnil generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko.
»Zdaj se splača stisniti zobe,« pravi infektolog Andrej Trampuž, ki v največji evropski bolnišnici – berlinski Charite [Šarité] – vodi oddelek za okužbe. Opozarja, naj ne popuščamo in naj se v prihajajočih dnevih in tednih tednih držimo sprejetih ukrepov. Kakšna je napoved dr. Trampuža glede poteka in trajanja epidemije? Kako dolgo bo novi koronavirus vztrajal med nami? In kako bodo nanj vplivale višje temperature, ki se nam obetajo? Foto: geralt/ pixabay
Gospodarstvo že močno čuti posledice širjenja novega virusa v Sloveniji in svetu. A najhujše šele prihaja. V teh razmerah bi morala država vskočiti z vsemi topovi. To pomeni, da bi morala podjetjem in zaposlenim pomagati v kar največji meri. Tako meni profesor ekonomije Sašo Polanec, ki je v pogovoru z Majo Derčar komentiral tudi napovedane gospodarske ukrepe.
Pri izrednih ukrepih obstaja zmeraj nevarnost, da obtičijo v podzavesti – ne le državljanov, pač pa predvsem oblastnikov. Aleš Kocjan
Neveljaven email naslov