Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, o posledicah morebitne ukinitve dodatka za delovno aktivnost.
O vladnem predlogu ukinitve dodatka za delovno aktivnost
V sredo bodo poslanke in poslanci na matičnem odboru odločali o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, s katerim želijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vzpostaviti hitrejšo aktivacijo upravičencev do denarne socialne pomoči na trgu dela. Kot so zapisali v pisni izjavi za naš radio, denarna socialna pomoč dosega 91 odstotkov minimalne plače, število upravičencev pa se je v zadnjem letu povečalo za približno 14 tisoč. Z ukrepom želijo tudi razmejiti denarno socialno pomoč (v nadaljevanju DSP) in minimalno plačo, pri čemer DSP ostaja 402,18 evra.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: razmerje med DSP in minimalno plačo skozi leta
| 2011 | 2012 | Do 31.5.2018 | Od 1.6. 2018 do 31.12.2018 | Od 1.1.2019 dalje | 2019 (predlog novele ZSVarPre) |
| DSP 40 % | DSP + DDA 69 % | DSP in DDA 73% | DSP + DDA 94 % | DSP + DDA 91,04 % | DSP 60,28% |
Na Inštitutu 8. marec pa opozarjajo, da gre za ukrep, ki bo močno poslabšal življenje enostarševskih družin, mater samohranilk in družin z majhnimi otroki, v katerih je zaposlen samo en odrasli. Po njihovih izračunih naj bi mesečno prejeli 197 evrov manj denarne pomoči.
Izračun Inštituta 8. marec
| DRUŽINA | Zdaj/ po ukinitvi | Plača | Socialna pomoč | Otroški dodatek | Skupni dohodek |
| Enostarševska družina (minimalna plača in 1 otrok OŠ) | Zdaj | 667,11 € | 197 € | 99,15 € | 963,26 € |
| Po ukinitvi | 667,11 € | 0 € | 99,15 € | 758,15 € | |
| Enostarševska družina (brezposelni in 1 otrok OŠ) | Zdaj | 0 € | 618,22 € | 152,17 € | 770,38 € |
| Po ukinitvi | 0 € | 618,22 € | 152,17 € | 770,38 € |
»Ukrep bo prizadel enostarševske družine, od katerih že danes vsaka četrta živi pod pragom revščine. To je hkrati ukrep, ki spet in v največji meri prizadeva ženske; v ospredju so namreč mame samohranilke, ki delajo in bodo ta dodatek izgubile.«
Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, še pojasnjuje, da podatki iz tabele ne kažejo samo, da bi mama samohranilka po ukinitvi dodatka za delovno aktivnost izgubila 197 evrov socialne pomoči, ampak tudi, da bo imela več ekonomske koristi, če pusti službo in prejema socialno pomoč ter (zaradi nižjega dohodka) višji otroški dodatek. Kot zaposlena bi po novi ureditvi prejemala 12,23 evra manj, kot če bi bila brezposelna.
»Čeprav dodatek domnevno ukinjajo zato, da bi bili ljudje bolj motivirani za delo, bo posledica njihovega ukrepa dejstvo, da se materam samohranilkam ne bo več splačalo delati. Na koncu meseca bodo imele manj, kot če bi bile brezposelne.”
4540 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor z Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, o posledicah morebitne ukinitve dodatka za delovno aktivnost.
O vladnem predlogu ukinitve dodatka za delovno aktivnost
V sredo bodo poslanke in poslanci na matičnem odboru odločali o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, s katerim želijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vzpostaviti hitrejšo aktivacijo upravičencev do denarne socialne pomoči na trgu dela. Kot so zapisali v pisni izjavi za naš radio, denarna socialna pomoč dosega 91 odstotkov minimalne plače, število upravičencev pa se je v zadnjem letu povečalo za približno 14 tisoč. Z ukrepom želijo tudi razmejiti denarno socialno pomoč (v nadaljevanju DSP) in minimalno plačo, pri čemer DSP ostaja 402,18 evra.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: razmerje med DSP in minimalno plačo skozi leta
| 2011 | 2012 | Do 31.5.2018 | Od 1.6. 2018 do 31.12.2018 | Od 1.1.2019 dalje | 2019 (predlog novele ZSVarPre) |
| DSP 40 % | DSP + DDA 69 % | DSP in DDA 73% | DSP + DDA 94 % | DSP + DDA 91,04 % | DSP 60,28% |
Na Inštitutu 8. marec pa opozarjajo, da gre za ukrep, ki bo močno poslabšal življenje enostarševskih družin, mater samohranilk in družin z majhnimi otroki, v katerih je zaposlen samo en odrasli. Po njihovih izračunih naj bi mesečno prejeli 197 evrov manj denarne pomoči.
Izračun Inštituta 8. marec
| DRUŽINA | Zdaj/ po ukinitvi | Plača | Socialna pomoč | Otroški dodatek | Skupni dohodek |
| Enostarševska družina (minimalna plača in 1 otrok OŠ) | Zdaj | 667,11 € | 197 € | 99,15 € | 963,26 € |
| Po ukinitvi | 667,11 € | 0 € | 99,15 € | 758,15 € | |
| Enostarševska družina (brezposelni in 1 otrok OŠ) | Zdaj | 0 € | 618,22 € | 152,17 € | 770,38 € |
| Po ukinitvi | 0 € | 618,22 € | 152,17 € | 770,38 € |
»Ukrep bo prizadel enostarševske družine, od katerih že danes vsaka četrta živi pod pragom revščine. To je hkrati ukrep, ki spet in v največji meri prizadeva ženske; v ospredju so namreč mame samohranilke, ki delajo in bodo ta dodatek izgubile.«
Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, še pojasnjuje, da podatki iz tabele ne kažejo samo, da bi mama samohranilka po ukinitvi dodatka za delovno aktivnost izgubila 197 evrov socialne pomoči, ampak tudi, da bo imela več ekonomske koristi, če pusti službo in prejema socialno pomoč ter (zaradi nižjega dohodka) višji otroški dodatek. Kot zaposlena bi po novi ureditvi prejemala 12,23 evra manj, kot če bi bila brezposelna.
»Čeprav dodatek domnevno ukinjajo zato, da bi bili ljudje bolj motivirani za delo, bo posledica njihovega ukrepa dejstvo, da se materam samohranilkam ne bo več splačalo delati. Na koncu meseca bodo imele manj, kot če bi bile brezposelne.”
Novi koronavirus je bolj nevaren za bolnike s kroničnimi boleznimi. Podatki namreč kažejo, da pri njih okužba traja dlje, njen potek pa je velikokrat težji. Zaradi tega so v skrbeh tudi ljudje s kroničnimi boleznimi pljuč in alergijami. Kako COVID-19 lahko ogrozi njihovo zdravje se je na Kliniki Golnik pozanimal Iztok Konc. Foto: geralt/ pixabay
V teh razmerah, ko čutimo vpliv koronavirusa na naše vsakdanje navade, se porajajo številna vprašanja, med drugim tudi, kako je v primerih, kjer so starši ločeni in imajo z bivšim partnerjem sodno določene stike glede otrok? Namreč, stiki otrok s starši so praviloma določeni s sodnimi odločbami, ki so izvršljive. Upoštevajoč pravna pravila je potrebno dosledno spoštovanje veljavnih sodnih odločb. Glede na trenutno situacijo pa je prav tako potrebno dosledno spoštovanje veljavnih preventivnih in drugih ukrepov za zmanjšanje možnosti širjenja oziroma preprečevanja okužbe ter spoštovanje navodil pristojnih organov oziroma služb v zvezi s koronavirusom. – kako naj torej ukrepajo v danih razmerah vsi vpleteni – ali se morajo še vedno striktno držati določenih stikov in obiskov? Tina Lamovšek se je pogovarjala z odvetnico Nino Radulovič.
Podjetniku Jerneju Pavlinu iz Hruševja pri Postojni so okužbo z novim koronavirusom potrdili pred osmimi dnevi. Bil je eden od prvih dveh potrjenih okuženih v občini in novica ter njegovo ime sta se zelo hitro razširila daleč naokrog. Danes se počuti dobro, dela od doma, največja težava pa je odziv okolice. Obsojajo njega in njegovo družino, delavcem, zaposlenim v njegovem podjetju, pa se ljudje izogibajo. Pravzato se je odločil, da javno spregovori. »Kot bi živeli v srednjem veku«, je zaupal Sabrini Mulec.
Tjaž Nemanič in Tadeja Milivojevič Nemanič imata štiri otroke. Najbolj pomemeben je po njunem mnenju pogovor.
Peter Zupanc po rodu s Polzele, zadnjih 10 let pa živi na Kitajskem, je eden od tistih Slovencev, ki je moral najdlje do zdaj preživeti v karanteni. Soočil se je s strogimi ukrepi, s katerimi so na Kitajskem omejili pojav korona virusa, vsak njegov korak pa je tako kot pri drugih Kitajcih, skrbno nadzorovan tudi s pomočjo aplikacije na telefonu. Čeprav se zdi, da imamo v Sloveniji stroge ukrepe, on celo meni, da ukrepamo prepočasi.
Tudi pogled v oddaljeno zgodovino glasbe kaže, da je bila glasba v tesnem odnosu z epidemijami. Sara Zupančič je muzikologinja, ki se s svojim muzikološkim znanjem preživlja na trgu dela v Italiji, kjer ne poznajo statusa samozaposlenega v kulturi. Ker je narava njenega dela, da dela od doma, ji trenutne izredne razmere pomenijo svojevrsten delovni in raziskovalni izziv. Več Sara Zupančič v pogovoru s Simono Moličnik.
Zaradi koronavirusne bolezni se moramo izogibati bližnjim stikom z ljudmi. Kako se ob varnostnih ukrepih sporazumevati z gluhoslepimi in jim prenesti vse informacije o tej bolezni, glede na to, da sporazumevanje z njimi temelji na dotiku, smo vprašali doktorico Simono Gerenčer Pegan, sekretarko in strokovno vodjo združenja gluhoslepih Slovenije Dlan. Novinarki Petri Medved je povedala, da kljub taki komunikaciji upoštevajo vsa navodila in si prizadevajo, da bi tem ljudem, ki po večini živijo v osami, omogočili najnujnejšo pomoč, ki jo potrebujejo, spodbujajo pa jih tudi, naj kakovostno preživijo obdobje, ko so doma.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji deluje Klicni center za koronavirus. Na brezplačni telefonski številki 080 14 04 študenti medicine odgovarjajo na vsa vprašanja povezana z epidemijo. »Dobra informacija je v tem trenutku najpomembnejša,« pravi infektologinja Mojca Matičič, ki bdi nad delovanjem klicnega centra. Podrobneje pa v pogovoru, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: geralt/ pixabay
Da bi preprečili širjenje okužbe z novim koronavirusom, so zaprli svoja vrata tudi varstveno delovni centri po državi. Ljudi z motnjo v duševnem razvoju je bilo zato potrebno na njim razumljiv način seznaniti, kaj pomeni koronavirusna bolezen, je povedala direktorica Zveze Sožitje Mateja De Reya. V pogovoru z novinarko Petro Medved je opozorila tudi na težave, ki bi se lahko pojavile v tem času - med drugim je bilo v VDC poskrbljeno tudi za topel obrok za te ljudi, veliko od teh ljudi ga namreč nima doma in se vprašala, kako bo poskrbljeno za te ljudi, če zbolijo njihovi starši ali skrbniki.
Zaradi zapletov, ki so se pojavili z epidemijo novega koronavirusa, k odgovornemu ravnanju pozivajo tudi v Planinski zvezi Slovenije. V teh dneh tako zaradi nemotenega dela zdravstvenega osebja odsvetujejo obisk visokogorja in vseh s tem povezanih aktivnosti, ki bi lahko pripeljale do nesreče. Kako naj obiskovalci sredogorja in visokogorja ravnajo odgovorno je Alešu Ogrinu pojasnil generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko.
»Zdaj se splača stisniti zobe,« pravi infektolog Andrej Trampuž, ki v največji evropski bolnišnici – berlinski Charite [Šarité] – vodi oddelek za okužbe. Opozarja, naj ne popuščamo in naj se v prihajajočih dnevih in tednih tednih držimo sprejetih ukrepov. Kakšna je napoved dr. Trampuža glede poteka in trajanja epidemije? Kako dolgo bo novi koronavirus vztrajal med nami? In kako bodo nanj vplivale višje temperature, ki se nam obetajo? Foto: geralt/ pixabay
Gospodarstvo že močno čuti posledice širjenja novega virusa v Sloveniji in svetu. A najhujše šele prihaja. V teh razmerah bi morala država vskočiti z vsemi topovi. To pomeni, da bi morala podjetjem in zaposlenim pomagati v kar največji meri. Tako meni profesor ekonomije Sašo Polanec, ki je v pogovoru z Majo Derčar komentiral tudi napovedane gospodarske ukrepe.
Pri izrednih ukrepih obstaja zmeraj nevarnost, da obtičijo v podzavesti – ne le državljanov, pač pa predvsem oblastnikov. Aleš Kocjan
"Starši si morajo vzeti čas in pojasniti otrokom, da tudi oni prispevajo k zmanjšanju širjenja korona virusa," pojasnjuje razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek. Z njo se je pogovarjala Jana Bajželj
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Stiska, anksioznost, nevednost, kaj storiti… ta občutja nas lahko spremljajo v tem času, ko se ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu spopadamo z novim koronavirusom. V takih časih je pomembno ohraniti mirno kri, zaupati strokovnjakom, se ravnati samozaščitniško, pravi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. Ne smemo pa pozabiti tudi na tiste, ki so bili izolirani, in se vzdržati stigmatiziranja in šikaniranja okuženih ter njihovih najbližjih. Z Markom Poličem se je - tudi o meji med previdnostjo in pretiravanjem - pogovarjala Tina Lamovšek.
Radi rečemo, da je zgodovina učiteljica življenja. Zato je v določenih situacijah koristno, da se ozremo k podobnim situacijam v preteklosti in iz njih potegnemo nauk ali rešitev. Andreja Čokl je poklicala redno profesorico dr. Zvonko Zupanič Slavec, predstojnico Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki dobro pozna epidemije, ki so že prizadele človeštvo, in pozorno spremlja tudi dogajanje, povezano s širjenjem koronavirusa. Podpira vse vladne ukrepe in ljudem polaga na srce, naj jih upoštevajo.
Neveljaven email naslov