Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Besede turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki je pred dnevi Evropi zagrozil, da bo odprl meje za sirske begunce, če ne bo dobil dovolj mednarodne pomoči, je treba jemati resno, opozarjajo varnostni strokovnjaki. Pritisk turškega naroda, ki je vse manj naklonjen beguncem, na predsednika Erdogana namreč postaja vse večji. Če bi svoje napovedi uresničil, bi to skoraj zagotovo sprožilo nov migracijski val, ki bi pljusknil tudi v Slovenijo. Na našem notranjem ministrstvu zagotavljajo, da razmere na zunanji schengenski meji obvladujejo, Erdoganovih groženj pa ne komentirajo. Lucija Dimnik Rikić
Nov begunski val bi lahko dosegel tudi Slovenijo
Besede turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki je pred dnevi Evropi zagrozil, da bo odprl meje za sirske begunce, če ne bo dobil dovolj mednarodne pomoči, je treba jemati resno, opozarjajo varnostni strokovnjaki. Pritisk turškega naroda, ki je vse manj naklonjen beguncem, na predsednika Erdogana namreč postaja vse večji. Če bi svoje napovedi uresničil, bi to skoraj zagotovo sprožilo nov migracijski val, ki bi pljusknil tudi v Slovenijo. Na našem notranjem ministrstvu zagotavljajo, da razmere na zunanji schengenski meji obvladujejo, Erdoganovih groženj pa ne komentirajo.
Politične in družbene razmere v Turčiji trenutno niso najbolj naklonjene predsedniku Erdoganu, turški državljani so namreč vse manj zadovoljni z begunsko situacijo v državi. Grožnje Erdogana, da bo odprl meje za sirske begunce, je zato treba jemati resno, opozarja strokovnjak za varnostna vprašanja Boštjan Perne:
»Situacijo v Turčiji je treba ves čas spremljati in se na ravni Evropske unije ves čas pogovarjati na način, da bi sporazum o migracijah obstal.«
Na našem notranjem ministrstvu Erdoganovih groženj ne komentirajo. Pojasnjujejo pa, da vsako jesen obstaja bojazen o krepitvi nezakonitih migracij zaradi pričakovanega poslabšanja vremenskih razmer oziroma približevanja zime. Vendar so prepričani, da ne v obsegu, kot je bilo to v letih 2015 in 2016. Ob tem zagotavljajo, da so na morebiten povečan prihod prebežnikov pripravljeni, učinkovito pa da varujejo tudi zunanjo schengensko mejo. Od Evropske unije po besedah Perneta neke visoke solidarnostne politike tudi v prihodnje ne moremo pričakovati, saj države članice do sedaj glede migracijskega vprašanja niso uspele doseči dogovora. Če bi Erdogan uresničil svoje napovedi in odprl meje, bi zato po njegovi oceni to skoraj zanesljivo povzročilo nov migracijski val, Grčija bi bila v primeru novih množičnih migracij tako zopet prisiljena ukrepati na svojo roko, ugotavlja Perne:
»Kar bi seveda pomenilo ogromno obremenitev za balkansko migracijsko pot in posledično domino efekt od Makedonije proti Sloveniji. Tudi če se tak scenarij zgodi, bo Slovenija dovolj hitro videla, v kakšno smer gredo razmere. Je pa vprašanje, ali je Slovenija sama sposobna zaščititi slovensko-hrvaško mejo na način, da migracijski val ne bi pljusknil tudi v Slovenijo.«
Naša policija je v prvi polovi letošnjega leta obravnavala več kot 5 tisoč 300 ilegalnih prehodov meje. Po besedah Perneta je Slovenija pri zagotavljanju varnosti meje že zdaj na robu kadrovskih zmogljivosti, policija zato v svoje vrste z novim razpisom vabi dodatne policiste – nadzornike meje. Ker je tako policistov kot vojakov premalo za učinkovit nadzor meje, bi v prihodnje – tako Perne – morali okrepiti predvsem tehnični nadzor.
4472 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Besede turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki je pred dnevi Evropi zagrozil, da bo odprl meje za sirske begunce, če ne bo dobil dovolj mednarodne pomoči, je treba jemati resno, opozarjajo varnostni strokovnjaki. Pritisk turškega naroda, ki je vse manj naklonjen beguncem, na predsednika Erdogana namreč postaja vse večji. Če bi svoje napovedi uresničil, bi to skoraj zagotovo sprožilo nov migracijski val, ki bi pljusknil tudi v Slovenijo. Na našem notranjem ministrstvu zagotavljajo, da razmere na zunanji schengenski meji obvladujejo, Erdoganovih groženj pa ne komentirajo. Lucija Dimnik Rikić
Nov begunski val bi lahko dosegel tudi Slovenijo
Besede turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki je pred dnevi Evropi zagrozil, da bo odprl meje za sirske begunce, če ne bo dobil dovolj mednarodne pomoči, je treba jemati resno, opozarjajo varnostni strokovnjaki. Pritisk turškega naroda, ki je vse manj naklonjen beguncem, na predsednika Erdogana namreč postaja vse večji. Če bi svoje napovedi uresničil, bi to skoraj zagotovo sprožilo nov migracijski val, ki bi pljusknil tudi v Slovenijo. Na našem notranjem ministrstvu zagotavljajo, da razmere na zunanji schengenski meji obvladujejo, Erdoganovih groženj pa ne komentirajo.
Politične in družbene razmere v Turčiji trenutno niso najbolj naklonjene predsedniku Erdoganu, turški državljani so namreč vse manj zadovoljni z begunsko situacijo v državi. Grožnje Erdogana, da bo odprl meje za sirske begunce, je zato treba jemati resno, opozarja strokovnjak za varnostna vprašanja Boštjan Perne:
»Situacijo v Turčiji je treba ves čas spremljati in se na ravni Evropske unije ves čas pogovarjati na način, da bi sporazum o migracijah obstal.«
Na našem notranjem ministrstvu Erdoganovih groženj ne komentirajo. Pojasnjujejo pa, da vsako jesen obstaja bojazen o krepitvi nezakonitih migracij zaradi pričakovanega poslabšanja vremenskih razmer oziroma približevanja zime. Vendar so prepričani, da ne v obsegu, kot je bilo to v letih 2015 in 2016. Ob tem zagotavljajo, da so na morebiten povečan prihod prebežnikov pripravljeni, učinkovito pa da varujejo tudi zunanjo schengensko mejo. Od Evropske unije po besedah Perneta neke visoke solidarnostne politike tudi v prihodnje ne moremo pričakovati, saj države članice do sedaj glede migracijskega vprašanja niso uspele doseči dogovora. Če bi Erdogan uresničil svoje napovedi in odprl meje, bi zato po njegovi oceni to skoraj zanesljivo povzročilo nov migracijski val, Grčija bi bila v primeru novih množičnih migracij tako zopet prisiljena ukrepati na svojo roko, ugotavlja Perne:
»Kar bi seveda pomenilo ogromno obremenitev za balkansko migracijsko pot in posledično domino efekt od Makedonije proti Sloveniji. Tudi če se tak scenarij zgodi, bo Slovenija dovolj hitro videla, v kakšno smer gredo razmere. Je pa vprašanje, ali je Slovenija sama sposobna zaščititi slovensko-hrvaško mejo na način, da migracijski val ne bi pljusknil tudi v Slovenijo.«
Naša policija je v prvi polovi letošnjega leta obravnavala več kot 5 tisoč 300 ilegalnih prehodov meje. Po besedah Perneta je Slovenija pri zagotavljanju varnosti meje že zdaj na robu kadrovskih zmogljivosti, policija zato v svoje vrste z novim razpisom vabi dodatne policiste – nadzornike meje. Ker je tako policistov kot vojakov premalo za učinkovit nadzor meje, bi v prihodnje – tako Perne – morali okrepiti predvsem tehnični nadzor.
Skoraj 15 tisoč ljudi je že ponudilo pomoč prizadetim v poplavah, pa še ni minilo niti 24 ur od začetka njenega delovanja.
Katastrofalne poplave v Sloveniji so prizadele tudi najbolj ranljive skupine, med katerimi so tudi slepi in slabovidni. Marsikje je deroča voda povsem spremenila njihova domača okolja, zato se soočajo z velikimi težavami pri orientaciji. Pomoč skrbnikov, psov vodnikov, svojcev, prijateljev in prostovoljcev je zato neprecenljiva. Kot poudarja predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl je v kriznih razmerah ključna komunikacija, pomembno vlogo pri informiranju slepih in slabovidnih pa ima tudi radio. S predsednikom krovne organizacije društev slepih in slabovidnih se je pogovarjal Rok Valenčič.
Razmere po katastrofalnih poplavah v Zgornji Savinjski dolini so še vedno zelo resne. Zdaj največ težav povzročajo plazovi, ki ogrožajo številne hiše. V občini Luče se je narava najbolj znesla nad zaselkom Struge; od tam so evakuirali vseh 50 prebivalcev, med njimi tudi Jožeta Vaudija ter Urško Orešnik in njeno mamo Terezijo Zamernik.
Smo na vrhuncu turistične sezone, letos je Sloveniji po nekaj slabših letih zaradi epidemije koronavirusa kazalo zelo dobro, potem pa so se zgodile poplave … Te so seveda vplivale tudi na turizem, ta je zelo občutljiva gospodarska panoga, je pa za Slovenijo zelo pomembna. In čeprav je bila glavna skrb zdaj v prvih dneh posvečena reševanju lokalnega prebivalstva in njihovega premoženja, so pomoč potrebovali tudi številni turisti, ki so bili v preteklih dneh v Sloveniji. Poročali smo o evakuacijah turistov iz kampov, mnogi so se odločili predčasno zapustiti Slovenijo. Prav tako se na številnih spletnih forumih in družbenih omrežjih pojavljajo vprašanja tistih, ki so nameravali Slovenijo obiskati v naslednjih dneh, pa zdaj ne vedo, ali priti ali raje odpovedati potovanje. In tistih, ki so že v Sloveniji, pa iščejo zanimive kraje, ki v poplavah niso bili prizadeti in jih lahko obiščejo … Kakorkoli, razmere pri nas so in še bodo vplivale tudi na turizem, zato je Andreja Čokl poklicala Turistično-gostinsko zbornico Slovenije. Njen direktor Fedja Pobegajlo pravi, da podatke o razmerah še zbirajo, a vpliv poplav na slovenski turizem bo nedvomno precejšen.
V Južni Koreji se je na t.i. Jamboreeju zbralo več kot 40.000 skavtov in tabornikov iz 158 držav, tudi iz Slovenije. Gre za dogodek, ki poteka vsake štiri leta, osrednje teme tokratnega dogodka pa so svetovni razvoj, svetovni mir, kulturna raznolikost, pustolovščina, zabava in prijateljstvo. Poklicali smo v Južno Korejo in govorili z vodnico Lano Pavšič in udeleženko jamboreeja Žano Čamdžič.
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Neveljaven email naslov