Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Če bi Erdogan odprl meje, bi proti Evropi lahko krenilo več kot pol milijona beguncev

11.09.2019

Besede turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki je pred dnevi Evropi zagrozil, da bo odprl meje za sirske begunce, če ne bo dobil dovolj mednarodne pomoči, je treba jemati resno, opozarjajo varnostni strokovnjaki. Pritisk turškega naroda, ki je vse manj naklonjen beguncem, na predsednika Erdogana namreč postaja vse večji. Če bi svoje napovedi uresničil, bi to skoraj zagotovo sprožilo nov migracijski val, ki bi pljusknil tudi v Slovenijo. Na našem notranjem ministrstvu zagotavljajo, da razmere na zunanji schengenski meji obvladujejo, Erdoganovih groženj pa ne komentirajo. Lucija Dimnik Rikić

Nov begunski val bi lahko dosegel tudi Slovenijo

Besede turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki je pred dnevi Evropi zagrozil, da bo odprl meje za sirske begunce, če ne bo dobil dovolj mednarodne pomoči, je treba jemati resno, opozarjajo varnostni strokovnjaki. Pritisk turškega naroda, ki je vse manj naklonjen beguncem, na predsednika Erdogana namreč postaja vse večji. Če bi svoje napovedi uresničil, bi to skoraj zagotovo sprožilo nov migracijski val, ki bi pljusknil tudi v Slovenijo. Na našem notranjem ministrstvu zagotavljajo, da razmere na zunanji schengenski meji obvladujejo, Erdoganovih groženj pa ne komentirajo.

Politične in družbene razmere v Turčiji trenutno niso najbolj naklonjene predsedniku Erdoganu, turški državljani so namreč vse manj zadovoljni z begunsko situacijo v državi. Grožnje Erdogana, da bo odprl meje za sirske begunce, je zato treba jemati resno, opozarja strokovnjak za varnostna vprašanja Boštjan Perne:

»Situacijo v Turčiji je treba ves čas spremljati in se na ravni Evropske unije ves čas pogovarjati na način, da bi sporazum o migracijah obstal.«

Na našem notranjem ministrstvu Erdoganovih groženj ne komentirajo. Pojasnjujejo pa, da vsako jesen obstaja bojazen o krepitvi nezakonitih migracij zaradi pričakovanega poslabšanja vremenskih razmer oziroma približevanja zime. Vendar so prepričani, da ne v obsegu, kot je bilo to v letih 2015 in 2016. Ob tem zagotavljajo, da so na morebiten povečan prihod prebežnikov pripravljeni, učinkovito pa da varujejo tudi zunanjo schengensko mejo. Od Evropske unije po besedah Perneta neke visoke solidarnostne politike tudi v prihodnje ne moremo pričakovati, saj države članice do sedaj glede migracijskega vprašanja niso uspele doseči dogovora. Če bi Erdogan uresničil svoje napovedi in odprl meje, bi zato po njegovi oceni to skoraj zanesljivo povzročilo nov migracijski val, Grčija bi bila v primeru novih množičnih migracij tako zopet prisiljena ukrepati na svojo roko, ugotavlja Perne:

»Kar bi seveda pomenilo ogromno obremenitev za balkansko migracijsko pot in posledično domino efekt od Makedonije proti Sloveniji. Tudi če se tak scenarij zgodi, bo Slovenija dovolj hitro videla, v kakšno smer gredo razmere. Je pa vprašanje, ali je Slovenija sama sposobna zaščititi slovensko-hrvaško mejo na način, da migracijski val ne bi pljusknil tudi v Slovenijo.«

Naša policija je v prvi polovi letošnjega leta obravnavala več kot 5 tisoč 300 ilegalnih prehodov meje. Po besedah Perneta je Slovenija pri zagotavljanju varnosti meje že zdaj na robu kadrovskih zmogljivosti, policija zato v svoje vrste z novim razpisom vabi dodatne policiste – nadzornike meje. Ker je tako policistov kot vojakov premalo za učinkovit nadzor meje, bi v prihodnje – tako Perne – morali okrepiti predvsem tehnični nadzor.


Aktualna tema

4539 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Če bi Erdogan odprl meje, bi proti Evropi lahko krenilo več kot pol milijona beguncev

11.09.2019

Besede turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki je pred dnevi Evropi zagrozil, da bo odprl meje za sirske begunce, če ne bo dobil dovolj mednarodne pomoči, je treba jemati resno, opozarjajo varnostni strokovnjaki. Pritisk turškega naroda, ki je vse manj naklonjen beguncem, na predsednika Erdogana namreč postaja vse večji. Če bi svoje napovedi uresničil, bi to skoraj zagotovo sprožilo nov migracijski val, ki bi pljusknil tudi v Slovenijo. Na našem notranjem ministrstvu zagotavljajo, da razmere na zunanji schengenski meji obvladujejo, Erdoganovih groženj pa ne komentirajo. Lucija Dimnik Rikić

Nov begunski val bi lahko dosegel tudi Slovenijo

Besede turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki je pred dnevi Evropi zagrozil, da bo odprl meje za sirske begunce, če ne bo dobil dovolj mednarodne pomoči, je treba jemati resno, opozarjajo varnostni strokovnjaki. Pritisk turškega naroda, ki je vse manj naklonjen beguncem, na predsednika Erdogana namreč postaja vse večji. Če bi svoje napovedi uresničil, bi to skoraj zagotovo sprožilo nov migracijski val, ki bi pljusknil tudi v Slovenijo. Na našem notranjem ministrstvu zagotavljajo, da razmere na zunanji schengenski meji obvladujejo, Erdoganovih groženj pa ne komentirajo.

Politične in družbene razmere v Turčiji trenutno niso najbolj naklonjene predsedniku Erdoganu, turški državljani so namreč vse manj zadovoljni z begunsko situacijo v državi. Grožnje Erdogana, da bo odprl meje za sirske begunce, je zato treba jemati resno, opozarja strokovnjak za varnostna vprašanja Boštjan Perne:

»Situacijo v Turčiji je treba ves čas spremljati in se na ravni Evropske unije ves čas pogovarjati na način, da bi sporazum o migracijah obstal.«

Na našem notranjem ministrstvu Erdoganovih groženj ne komentirajo. Pojasnjujejo pa, da vsako jesen obstaja bojazen o krepitvi nezakonitih migracij zaradi pričakovanega poslabšanja vremenskih razmer oziroma približevanja zime. Vendar so prepričani, da ne v obsegu, kot je bilo to v letih 2015 in 2016. Ob tem zagotavljajo, da so na morebiten povečan prihod prebežnikov pripravljeni, učinkovito pa da varujejo tudi zunanjo schengensko mejo. Od Evropske unije po besedah Perneta neke visoke solidarnostne politike tudi v prihodnje ne moremo pričakovati, saj države članice do sedaj glede migracijskega vprašanja niso uspele doseči dogovora. Če bi Erdogan uresničil svoje napovedi in odprl meje, bi zato po njegovi oceni to skoraj zanesljivo povzročilo nov migracijski val, Grčija bi bila v primeru novih množičnih migracij tako zopet prisiljena ukrepati na svojo roko, ugotavlja Perne:

»Kar bi seveda pomenilo ogromno obremenitev za balkansko migracijsko pot in posledično domino efekt od Makedonije proti Sloveniji. Tudi če se tak scenarij zgodi, bo Slovenija dovolj hitro videla, v kakšno smer gredo razmere. Je pa vprašanje, ali je Slovenija sama sposobna zaščititi slovensko-hrvaško mejo na način, da migracijski val ne bi pljusknil tudi v Slovenijo.«

Naša policija je v prvi polovi letošnjega leta obravnavala več kot 5 tisoč 300 ilegalnih prehodov meje. Po besedah Perneta je Slovenija pri zagotavljanju varnosti meje že zdaj na robu kadrovskih zmogljivosti, policija zato v svoje vrste z novim razpisom vabi dodatne policiste – nadzornike meje. Ker je tako policistov kot vojakov premalo za učinkovit nadzor meje, bi v prihodnje – tako Perne – morali okrepiti predvsem tehnični nadzor.


06.08.2023

Pogovor z županom Luč Klavdijem Strmčnikom

Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.


05.08.2023

EU: Slovenija v nesreči ni sama

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.


05.08.2023

Iz Solčave preko Avstrije nazaj v Slovenijo v treh urah

»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.


05.08.2023

Vlada se strinja s pobudo jutrišnjega odprtja trgovin

Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.


05.08.2023

»Za spopadanje s posledicami hude ujme je nujna enotnost«.

"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.


04.08.2023

Stanje v Komendi ostaja težko

Izjava poveljnika Gasilske zveze Komenda Romana Kancilje


05.08.2023

Meteorolog Branko Gregoričič: »Vreme se počasi umirja, kljub temu bo danes in tudi pomoči marsikje še vedno deževalo.«

Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.


05.08.2023

Cvetka Tomin, generalna sekretarka RKS: Pomembno je vedeti, da nismo sami

Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.


05.08.2023

Na Koroškem se razmere ne umirjajo, na Prevaljah znova prožili sireno

»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.


05.08.2023

Loče so trenutno najbolj poplavljen kraj v občini Brežice

»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.


04.08.2023

Letalski promet zaenkrat poteka nemoteno

Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.


04.08.2023

Vse ekipe Civilne zaščite so na terenu in opreme je dovolj

Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.


04.08.2023

Poljanska in Sevška dolina sta odrezani od sveta, poroča dopisnica Aljana Jocif

O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.


04.08.2023

Razmere v Bohinju se trenutno umirjajo, so pa še zmeraj resne

Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.


04.08.2023

Na Idrijskem največ težav povzročajo plazovi

Poroča poveljnik idrijskih gasilcev Boštjan Brelih.


04.08.2023

Tudi gorski reševalci so udeleženi v reševanje na Tolminskem

Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.


04.08.2023

Najhuje je na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini

Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.


04.08.2023

Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec: "Ljudje naj na pomoč počakajo mirno!"

V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.


04.08.2023

Okrnjen je tudi železniški promet

O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.


03.08.2023

Študentske živilske inovacije s trajnostno komponento

Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.


Stran 31 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov