Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glavni cilj projekta je ponuditi edinstveno doživetje avtohtone tradicije, običajev in kulinarike in prispevati k razvoju lokalnih okolij
Območje od Prekmurja do Istre je bogato s kulturnimi in naravnimi spomeniki, od muzejev do naravnih parkov. Težava pa je, da je ta izjemen potencial za razvoj lokalnih okolij preslabo izkoriščen, ker je dediščina obravnavana parcialno in premalo strokovno, in zato ni dovolj privlačna za zahtevne sodobne obiskovalce. Obujanju dediščine na moderen, privlačen, doživljajski način se posveča projekt Uživam tradicijo, ki se izvaja v okviru programa sodelovanja Interreg in je sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt vzpostavlja kulinarično transverzalo od Panonije do Jadrana in povezuje lokalne ponudnike v edinstvenih območjih dediščine.
Zidanica na Trški gori, Botanični vrt in Muzej mesta Ljubljana, Trubarjeva domačija na Rašici, Lončarska vas Filovci, Naravni park Žumberak-Samoborsko gorje, vaško jedro Prezida, staro mestno jedro Vrsarja in Muzeji Hrvaškega zagorja. To so kraji, skozi katere teče snovno in nesnovno dediščino obujajoča transverzala. Vzemite zemljevid in poglejte, kje natančno ti kraji ležijo. Če vam še niso poznani, seveda. Ugotovili boste, da gre z izjemo Ljubljane in Vrsarja za kraje, ki bi jim v urbanih centraliziranih središčih marsikdo nadel tak ali drugačen nadimek. Tudi tistega z volkom v besedi. Preprosto zato, ker svojega prebivalstva ne štejejo v deset ali stotisočih in ker jih zaradi odmaknjenosti od glavnih prometnih žil človek doseže le, če se vanje nameni. Namen in cilj transverzale Uživam tradicijo je torej jasen in več kot smotrn.
Projekt z različnimi aktivnostmi, ki obujajo kulinarično in siceršnjo dediščino, vzpostavlja transverzalo in povezuje vse partnerje na poti med panonijo in Jadranom. Vodilni partner in stični člen med vsemi deležniki v projektu je BIC Ljubljana. Ravnateljica tamkajšnje višje strokovne šole, mag. Tjaša Vidrih:
“Potencial je zelo velik. Taki projekti so zelo dobrodošli, ker prispevajo določena finančna sredstva, s katerimi je mogoče kaj narediti. Pri tem projektu gre za vzpodbujanje dediščinskih skupnosti, ki so vključeni vanj. To so različni proizvajalci hrane, gospodinje, ki imajo določena znanja, turistično gostinski ponudniki, študentje in dijaki. Gre za prenos znanj in povezovanje.”
Pričnimo kulinarično pot v Prekmurju, natančneje v Filovcih, ki je le ena na od transverzalinih postojank. V Filovcih je še mogoče občudovati skorajda izumrlo lončarsko obrt ter hiše s staro panonsko gradnjo in cimprano gradnjo, kot tamkajšnji radi rečejo. Sprejme nas najmlajši član družine Grega Bojnec:
“Skušamo približati ljudem pristen občutek te panonske arhitekture in jih povezati z zemljo, z glino, da doživijo ta občutek panonskega življenja. Skupaj z mojo babico se naučijo pripraviti tudi prekmursko gibanico. Da je izkušnja bolj avtentična, se vse odvija v prekmurščini.”
Zabok, naselje z manj kot 3000 prebivalci leži takoj za slovensko mejo v krapinsko-zagorski županiji. Poznana je tamkajšnja baročna cerkev, dvorec ali dva in pa tradicija zagorskih štrukljev, ki jo med drugim negujejo tudi na tamkajšnji srednji gostinski šoli. Profesorica strokovnih predmetov, Branka Kralj:
“To ni prvi projekt, pri katerem sodelujemo s Slovenijo. Imamo večletne dobre izkušnje pri podobnih projektih, ki nam veliko prinesejo. Ne sicer materialno, temveč intelektualno. Z izobraževanji in s strokovnimi dopolnjevanji rastemo, s tem doprinašamo tudi k turističnemu razvoju naše občine.”
Štruklje lahko pokusite, lahko jih pa tudi doživite. V sklopu projekta Uživam tradicijo se pod mentorstvom dijakov in dijakinj v peki zagorskih štrukljev lahko namreč preizkusite tudi sami.
“Zagorski štruklji izvirajo iz revnih družbenih in zgodovinskih okoliščin. Kar je bilo doma, to se je dalo v štruklje in to se je postavilo na mizo. Danes so zagorski štruklji jed, ki jo je najti na vsakem sestanku kateregakoli veleposlaništva, tudi tujci nas sprašujejo, kje jih lahko pokusijo. Ravno letos aprila smo prejeli certifikat o geografskem izvoru zagorskih štrukljev in to je le dokaz, da se vsi v tej skupni evropski družini radi srečujemo za mizo.”
Zavijmo še v naravni park Žumberak na dogodek Tisočletja kulinarike, ki je zasnovan na temeljih prazgodovinskih arheoloških najdb, starorimskih ostankov in tamkajšnje novoveške avtohtone tradicije, običajev in kulinarike. Odvije se pod milim nebom, ob ognju in leseni žlici. Kristijan Brkić, direktor naravnega parka Žumberak – Samoborsko gorje:
“Obiskovalce najprej popeljemo po Učni poti knezov, kjer se podučijo o arheološkem parku in tukajšnji zgodovini. Med potjo naberejo zelišča, ki jih bodo uporabili pri pripravi hrane. Program Tisočletja kulinarike namreč predvideva pripravo in okušanje jedi po receptih iz prazgodovine, starega Rima, srednjega veka in tradicionalne žumberaške kuhinje.”
S tem projektom so, kot pripoveduje Brkić, uspeli kulinarično izkušnjo Tisočletja kulinarike dvigniti na višji nivo, tako z novo opremo kot z novimi vsebinami:
“Pomaga nam pri promociji, ustvarili smo tudi aplikacijo za mobilne telefone. Skratka, bogatejši smo za celo vrsto vsebin, ki omogočajo nadaljnji razvoj izkušnje, spodbujajo promocijo parka, ustvarili smo nova poznanstva s partnerji iz tega projekta. Ker ima park svoje finančne omejitve, je to dober način, da nove vsebine sfinanciramo s sredstvi EU.”
Popeljali smo vas le po manjšem delu poti raznolike ter s snovno in nesnovno dediščino prepletene kulinarične transverzale, katere cilj je obiskovalcem predstaviti doživetje avtohtone tradicije in običajev in spodbuditi razvoj lokalnih okolij. Na doživljajsko pot se lahko podate organizirano ali pa sami, vzdolž celotne poti ali pa obiščete zgolj kraj ali dva. Za popoln doživljajski izkoristek pa bo treba spremljati koledar dogodkov.
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Glavni cilj projekta je ponuditi edinstveno doživetje avtohtone tradicije, običajev in kulinarike in prispevati k razvoju lokalnih okolij
Območje od Prekmurja do Istre je bogato s kulturnimi in naravnimi spomeniki, od muzejev do naravnih parkov. Težava pa je, da je ta izjemen potencial za razvoj lokalnih okolij preslabo izkoriščen, ker je dediščina obravnavana parcialno in premalo strokovno, in zato ni dovolj privlačna za zahtevne sodobne obiskovalce. Obujanju dediščine na moderen, privlačen, doživljajski način se posveča projekt Uživam tradicijo, ki se izvaja v okviru programa sodelovanja Interreg in je sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt vzpostavlja kulinarično transverzalo od Panonije do Jadrana in povezuje lokalne ponudnike v edinstvenih območjih dediščine.
Zidanica na Trški gori, Botanični vrt in Muzej mesta Ljubljana, Trubarjeva domačija na Rašici, Lončarska vas Filovci, Naravni park Žumberak-Samoborsko gorje, vaško jedro Prezida, staro mestno jedro Vrsarja in Muzeji Hrvaškega zagorja. To so kraji, skozi katere teče snovno in nesnovno dediščino obujajoča transverzala. Vzemite zemljevid in poglejte, kje natančno ti kraji ležijo. Če vam še niso poznani, seveda. Ugotovili boste, da gre z izjemo Ljubljane in Vrsarja za kraje, ki bi jim v urbanih centraliziranih središčih marsikdo nadel tak ali drugačen nadimek. Tudi tistega z volkom v besedi. Preprosto zato, ker svojega prebivalstva ne štejejo v deset ali stotisočih in ker jih zaradi odmaknjenosti od glavnih prometnih žil človek doseže le, če se vanje nameni. Namen in cilj transverzale Uživam tradicijo je torej jasen in več kot smotrn.
Projekt z različnimi aktivnostmi, ki obujajo kulinarično in siceršnjo dediščino, vzpostavlja transverzalo in povezuje vse partnerje na poti med panonijo in Jadranom. Vodilni partner in stični člen med vsemi deležniki v projektu je BIC Ljubljana. Ravnateljica tamkajšnje višje strokovne šole, mag. Tjaša Vidrih:
“Potencial je zelo velik. Taki projekti so zelo dobrodošli, ker prispevajo določena finančna sredstva, s katerimi je mogoče kaj narediti. Pri tem projektu gre za vzpodbujanje dediščinskih skupnosti, ki so vključeni vanj. To so različni proizvajalci hrane, gospodinje, ki imajo določena znanja, turistično gostinski ponudniki, študentje in dijaki. Gre za prenos znanj in povezovanje.”
Pričnimo kulinarično pot v Prekmurju, natančneje v Filovcih, ki je le ena na od transverzalinih postojank. V Filovcih je še mogoče občudovati skorajda izumrlo lončarsko obrt ter hiše s staro panonsko gradnjo in cimprano gradnjo, kot tamkajšnji radi rečejo. Sprejme nas najmlajši član družine Grega Bojnec:
“Skušamo približati ljudem pristen občutek te panonske arhitekture in jih povezati z zemljo, z glino, da doživijo ta občutek panonskega življenja. Skupaj z mojo babico se naučijo pripraviti tudi prekmursko gibanico. Da je izkušnja bolj avtentična, se vse odvija v prekmurščini.”
Zabok, naselje z manj kot 3000 prebivalci leži takoj za slovensko mejo v krapinsko-zagorski županiji. Poznana je tamkajšnja baročna cerkev, dvorec ali dva in pa tradicija zagorskih štrukljev, ki jo med drugim negujejo tudi na tamkajšnji srednji gostinski šoli. Profesorica strokovnih predmetov, Branka Kralj:
“To ni prvi projekt, pri katerem sodelujemo s Slovenijo. Imamo večletne dobre izkušnje pri podobnih projektih, ki nam veliko prinesejo. Ne sicer materialno, temveč intelektualno. Z izobraževanji in s strokovnimi dopolnjevanji rastemo, s tem doprinašamo tudi k turističnemu razvoju naše občine.”
Štruklje lahko pokusite, lahko jih pa tudi doživite. V sklopu projekta Uživam tradicijo se pod mentorstvom dijakov in dijakinj v peki zagorskih štrukljev lahko namreč preizkusite tudi sami.
“Zagorski štruklji izvirajo iz revnih družbenih in zgodovinskih okoliščin. Kar je bilo doma, to se je dalo v štruklje in to se je postavilo na mizo. Danes so zagorski štruklji jed, ki jo je najti na vsakem sestanku kateregakoli veleposlaništva, tudi tujci nas sprašujejo, kje jih lahko pokusijo. Ravno letos aprila smo prejeli certifikat o geografskem izvoru zagorskih štrukljev in to je le dokaz, da se vsi v tej skupni evropski družini radi srečujemo za mizo.”
Zavijmo še v naravni park Žumberak na dogodek Tisočletja kulinarike, ki je zasnovan na temeljih prazgodovinskih arheoloških najdb, starorimskih ostankov in tamkajšnje novoveške avtohtone tradicije, običajev in kulinarike. Odvije se pod milim nebom, ob ognju in leseni žlici. Kristijan Brkić, direktor naravnega parka Žumberak – Samoborsko gorje:
“Obiskovalce najprej popeljemo po Učni poti knezov, kjer se podučijo o arheološkem parku in tukajšnji zgodovini. Med potjo naberejo zelišča, ki jih bodo uporabili pri pripravi hrane. Program Tisočletja kulinarike namreč predvideva pripravo in okušanje jedi po receptih iz prazgodovine, starega Rima, srednjega veka in tradicionalne žumberaške kuhinje.”
S tem projektom so, kot pripoveduje Brkić, uspeli kulinarično izkušnjo Tisočletja kulinarike dvigniti na višji nivo, tako z novo opremo kot z novimi vsebinami:
“Pomaga nam pri promociji, ustvarili smo tudi aplikacijo za mobilne telefone. Skratka, bogatejši smo za celo vrsto vsebin, ki omogočajo nadaljnji razvoj izkušnje, spodbujajo promocijo parka, ustvarili smo nova poznanstva s partnerji iz tega projekta. Ker ima park svoje finančne omejitve, je to dober način, da nove vsebine sfinanciramo s sredstvi EU.”
Popeljali smo vas le po manjšem delu poti raznolike ter s snovno in nesnovno dediščino prepletene kulinarične transverzale, katere cilj je obiskovalcem predstaviti doživetje avtohtone tradicije in običajev in spodbuditi razvoj lokalnih okolij. Na doživljajsko pot se lahko podate organizirano ali pa sami, vzdolž celotne poti ali pa obiščete zgolj kraj ali dva. Za popoln doživljajski izkoristek pa bo treba spremljati koledar dogodkov.
Zadnji dve: Reševanje vrste na robu izumrtja
V Sloveniji je več kot 200 planin, na katerih se pase živina. Planinska paša je pomembna za obstoj kmetij v dolini in za ohranjanje pašnikov. V agrarnih skupnostih Zgornje Savske doline pa se lastniki pašnikov zaradi nekaterih gorskih kolesarjev, ki ne spoštujejo tabel in omejitev v naravnem okolju, med pašno sezono srečujejo z vznemirjanjem živali, zaradi vožnje navzdol pa tudi z uničevanjem pašnikov. V agrarnih skupnostih od Rateč do Hrušice zato opozarjajo, naj adrenalina željni kolesarji vozijo po označenih in urejenih poteh. Obiskovalci planin pa naj med pašno sezono upoštevajo nameščena opozorila.
Pogovor z dopisnikom RTV Slovenija Boštjanom Anžinom. V spominskem centru v Potočarih danes poteka spominska slovesnost ob 27. obletnici genocida v Srebrenici. Pripadniki sil bosanskih Srbov so v dneh po 11. juliju 1995, ko so pod poveljstvom Ratka Mladića zavzeli Srebrenico, ubili več kot 8300 Bošnjakov. Posmrtne ostanke okoli 1000 žrtev še iščejo, danes jih bodo pokopali 50. Srebrenica je bila takrat varovano območje Združenih narodov - a je bilo več sto slabo oboroženih nizozemskih modrih čelad nemočnih.
Bodi vedno prijazen z ljudmi - nikoli ne veš, kakšna je njihova življenjska zgodba. S to mislijo bomo pospremili v eter prispevek o znamenitem uličnem lutkarju iz Maribora, brez katerega bi vogal Jurčičeve in Gosposke ulice sameval. Tam je vsak dan s prijetno glasbo, svojim vozičkom in lutkami ter nasmehom, za kratko medčloveško srečanje na razpolago vsem, ki si v hitenju skozi vsakdan želijo vzeti čas. Gospod, ki ga mnogi poznajo le po videzu, ima ime, za njim pa je zgodba, ki jo je povedal Primožu Sobanu.
V ljubljanski Cukrarni je včeraj potekala predstavitev projekta sežigalnice v Ljubljani za energetsko obdelavo komunalnih odpadkov. Poleg ljubljanskega župana Zorana Jankovića sta se je med drugim udeležila tudi župan in deželni glavar mesta Dunaj Michael Ludwig ter drugi direktor podjetja Wien Energie Karl Gruber. Svoja stališča so pred tem predstavili tudi predstavniki civilne družbe in političnih strank, ki postavitvi sežigalnice nasprotujejo.
Pred nedavnim je Izšel zbornik ob 110-letnici organiziranega gorskega reševanja v Sloveniji. Gorska reševalna služba namreč letos praznuje 110-letnico in 200. obletnico prvega reševanja s Triglava. Danes gorsko reševalno dejavnost opravlja 17 društev, povezanih v Gorsko reševalno zvezo Slovenije (GRSZ). Vsi reševalci so prostovoljci, ki vsako leto opravijo na tisoče ur prostovoljnega reševalnega dela. O svojem delu so ob letošnji 110. obletnici izdali zbornik z naslovom Privilegij je biti del te družine. V studiu Prvega sta bila sogovornika Helena Škrl, članica uredniškega odbora in gorska reševalka in Vladimir Habjan, gorski reševalec in urednik Planinskega vestnika.
Do zdaj je bilo unovčenih za slabih 8 milijonov evrov bonov, žal pa je šlo pri večini nakupov predvsem za luksuzno opremo, ki jo želijo sedaj mladi prek spletne prodaje pretopiti v denar.
Pogovarjali smo se z vodjo intervencije v Ljubljani, Boštjanom Žagarjem iz Gasilske brigade Ljubljana.
Podnebne spremembe so predvsem politično vprašanje. Njihovo blaženje zahteva spremembo sistema, ki ni enostavna, vendar je možna z večjim političnim angažiranjem okoljskih aktivistov. To med drugim poudarja profesor Erik Swyngedouw z univerze v Manchestru, ki je pred dnevi sodeloval na poletni podnebni šoli na Fakulteti za družbene vede. Z njim se je pogovarjala Špela Novak.
Seminar slovenskega jezika, literature in kulture je dvotedenska prireditev, ki jo že od leta 1965 organizira Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univ. v Lj. v prvi polovici meseca julija. Namenjena je tujim slovenistom, tudi slavistom – univerzitetnim učiteljem, znanstvenim delavcem, študentom pa tudi prevajalcem ter kulturnim in prosvetnim delavcem iz slovenskega zamejstva. Včeraj so v Ljubljani odprli že 58. seminar, tokratna tema pa je branje.
Kranjska Gora s prenovljenim hotelom Milka ob jezeru Jasna ponuja tudi prenovljeno restavracijo in nov koncept, za katera skrbi mlada ekipa pod vodstvom chefa Davida Žefrana. Restavracija se je odločila za visoko kulinariko, združuje pa alpsko in nordijsko ter klasično in moderno. Kdor bo poskusil tamkajšnje jedi, bo začutil tudi vpliv francoske kuhinje, japonskega minimalizma in pariškega neobistroja. Več pa v pogovoru s Tino Lamovšek, v katerem ji je David Žefran razkril tudi, kako se spreminja kuhinjska kultura in kako bolj kot trajnost poudarjajo odgovornost: do sebe, do gostov in do okolja.
V tem obdobju vsak išče osvežitve v različnih kotičkih Slovenije. Eden takšnih je lahko tudi Kranjska Gora, kamor se odpravimo v senčno zavetje dreves ali osvežitev v jezeru. Prejšnji teden, ko se je izteklo obdobje unovčenja turističnih bonov, so tudi na tej destinaciji začutili pritisk gostov, ki so imeli še neizkoriščene bone. Kot pravi direktor tamkajšnjega turizma Blaž Veber, so hvaležni za bone, vendar niso bili namenjeni reševanju turizma, temveč so bili bolj nujna pomoč. A doda, da je veliko ljudi ravno z boni spoznalo Slovenijo in – kar ga veseli – se jih tudi veliko vrača nazaj. Kako je pa s pogledom naprej? O pričakovanjih se je z njim pogovarjala Tina Lamovšek.
Na gori Marmolada v italijanskih Dolomitih se je včeraj zgodila ena izmed najbolj tragičnih gorniških nesreč – pod plazom, ki se je sprožil zaradi odlomljenega dela ledenika je po zadnjih podatkih življenje izgubilo 6 ljudi, 9 je ranjenih, od tega dva huje. Še bolj strašljiv pa je podatek, da 17 ljudi še vedno pogrešajo. Nekateri so se vzpenjali tudi z gorskimi vodniki proti vrhu izjemno priljubljenega tritisočaka, ki je dostopen tudi z gondolo. Trditi, da se je nesreča napovedovala je preuranjeno, saj je taljenje dolgotrajen proces in take dogodke je tako rekoč nemogoče napovedati. Poleg tega so bili med ponesrečenimi prisotni tudi gorski vodniki, ki so brez dvoma najboljši poznavalci razmer in bi nevarnost, če bi bila očitna, zagotovo prepoznali. Kot poroča Alpine Adritaic Metereological Society, se je voda, ki se je topila nabirala v ledeniških razpokah in grabnih, napolnila prostor pod ledenikom in ta se je pod pritiskom odlomil in zgrmel vse do višine 2600 m. Po tem, ko so včeraj zaradi visokih temperatur reševalno akcijo ustavili in jo nadaljevali v današnjih zgodnjih jutranjih urah zaradi nevarnosti novih odlomov, je vedno manj upanja, da bi še našli preživele. Po zadnjih podatkih je na izhodišču za ta vzpon ostalo parkiranih še 16 vozil, kar pomeni, da je pod plazovino pokopanih še nekaj ljudi, kot si dejala, zadnji podatki kažejo na morebitnih dodatnih najmanj 17 žrtev, kar je strašljiv podatek. Pri iskanju in reševanju, ki zaenkrat še poteka, pomagajo tudi vodniki reševalnih psov, pomagajo pa si tudi z droni. Kdaj bodo zaradi visokih temperatur iskanje morebiti spet ustavili, zaenkrat še ne vemo. Ledenikov tovrstnih dimenzij v Sloveniji žal nimamo, čeprav smo jih imeli nekaj, najbolj znana sta ledenik pod Skuto in seveda Triglavski ledenik, ki pa ju tako rekoč ni več. Vendar pa tone pomeni, da vremenske razmere ne morejo vplivati na plazove zaradi odlomov večjih gmot kamenja, zato je previdnost pri obisku gora nujna. V času zimske sezone pa so snežni plazovi tudi eden izmed ključnih razlogov za nesreče v gorah.
Lasten vir energije bo ob enrgetski krizi in visokih cenah vse pomembnejši in zanimanje za postavitev lastne sončne elektrarne se povečuje. Toda naraščajo tudi težave, čakalne vrste se podaljšujejo, na Eko skladu ta hip zaradi preobremenjenosti ne sprejemajo novih vlog za subvencije in tako naj bi ostalo do konca leta. Vse več je tudi težav s priključitvijo na distribucijsko omrežje, ki ni sposobno v vsakem trenutku prevzeti in oddati vse želene količine električne energije.
V Sloveniji živi 650 bolnic in bolnikov z motnjami strjevanja krvi
Na Okrešlju v Kamniško-Savinjskih Alpah, kjer je pred dobrima dvema letoma in pol do tal pogorel Frischaufov dom, končujejo graditev nove planinske koče. Koča bo sodobna in prava paša za oči. Prve goste bi lahko sprejela prihodnje leto, a vse bo odvisno od denarja. Za dokončanje bi Planinsko društvo Celje Matica, ki jo upravlja, potrebovalo še približno 750 tisoč evrov. Gradbišče na skoraj 1400 metrih nadmorske višine si je ogledal tudi Matija Mastnak.
Po podatkih sušomera Agencije Republike Slovenije za okolje so se sušne razmere v večjem delu Slovenije zaradi visokih temperatur in visokega izhlapevanja poslabšale, najbolj v osrednjem delu Slovenije, na Notranjskem in v Ljubljani z okolico, kjer beležimo izjemno sušo. V ostalem delu zahodne polovice države so izrazito sušne razmere, pri tem da na Goriškem izrazita suša vztraja neprekinjeno že 5. teden. Ranljivost Slovenije za sušo komentira prof.dr. Mihael Brenčič z Naravoslovno tehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Zaradi večletnega kroničnega pomanjkanja družinskih zdravnikov v kranjskem zdravstvenem domu posledice čutijo tudi štirje domovi za starejše na tem območju. V domovih starostnikov v Kranju, Preddvoru, Naklem in Cerkljah na Gorenjskem zdravnik prihaja zgolj enkrat na teden. Razmere najbolj občutijo starostniki, med katerimi jih je največ s kroničnimi in pridruženimi boleznimi. V zdravstvenem domu se problema nezadostne zdravniške oskrbe v štirih DSO-jih sicer zavedajo, a ga lahko s prerazporeditvami zdravnikov zaradi lastne kadrovske stiske zgolj blažijo.
Skozi hrano se da marsikaj rešiti, morda je tudi zato kulinarična diplomacija vedno bolj priljubljena veja diplomacije za doseganje dogovorov in kompromisov. S kulinarično diplomacijo, torej s skupnim obedom pripadnikov različnih držav in kultur, se odpravljajo ovire v medsebojnem komuniciranju ter se pripomore k dialogu in iskanju rešitev za težave v mednarodnem odnosu, kot v svoji najnovejši knjigi z naslovom 'RSVP: Kulinarična diplomacija' piše dr. Božo Cerar. Tina Lamovšek se je z upokojenim veleposlanikom pogovarjala o javni in zasebni kulinarični diplomaciji, o potici in o tem, zakaj to nikakor niso 'zastonjkarski' obedi, ampak je vse organizirano z določenim namenom.
V teh dneh, ko smo priča izrazitim toplotnim obremenitvam, se še posebej izkazuje potreba po nagovarjanju in celovitem reševanju problematike vse višjih temperatur v mestih. Zaradi velike gostote pozidave so namreč prav mestna središča območja, ki se ohlajajo počasneje, temperature pa pogosto tudi ponoči ne padejo pod 20 stopinj Celzija. Reševanje težave je po mnenju področnih strokovnjakov možno predvsem s ponovnim vpeljevanjem zelenih površin v mesta.
Neveljaven email naslov
