Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glavni cilj projekta je ponuditi edinstveno doživetje avtohtone tradicije, običajev in kulinarike in prispevati k razvoju lokalnih okolij
Območje od Prekmurja do Istre je bogato s kulturnimi in naravnimi spomeniki, od muzejev do naravnih parkov. Težava pa je, da je ta izjemen potencial za razvoj lokalnih okolij preslabo izkoriščen, ker je dediščina obravnavana parcialno in premalo strokovno, in zato ni dovolj privlačna za zahtevne sodobne obiskovalce. Obujanju dediščine na moderen, privlačen, doživljajski način se posveča projekt Uživam tradicijo, ki se izvaja v okviru programa sodelovanja Interreg in je sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt vzpostavlja kulinarično transverzalo od Panonije do Jadrana in povezuje lokalne ponudnike v edinstvenih območjih dediščine.
Zidanica na Trški gori, Botanični vrt in Muzej mesta Ljubljana, Trubarjeva domačija na Rašici, Lončarska vas Filovci, Naravni park Žumberak-Samoborsko gorje, vaško jedro Prezida, staro mestno jedro Vrsarja in Muzeji Hrvaškega zagorja. To so kraji, skozi katere teče snovno in nesnovno dediščino obujajoča transverzala. Vzemite zemljevid in poglejte, kje natančno ti kraji ležijo. Če vam še niso poznani, seveda. Ugotovili boste, da gre z izjemo Ljubljane in Vrsarja za kraje, ki bi jim v urbanih centraliziranih središčih marsikdo nadel tak ali drugačen nadimek. Tudi tistega z volkom v besedi. Preprosto zato, ker svojega prebivalstva ne štejejo v deset ali stotisočih in ker jih zaradi odmaknjenosti od glavnih prometnih žil človek doseže le, če se vanje nameni. Namen in cilj transverzale Uživam tradicijo je torej jasen in več kot smotrn.
Projekt z različnimi aktivnostmi, ki obujajo kulinarično in siceršnjo dediščino, vzpostavlja transverzalo in povezuje vse partnerje na poti med panonijo in Jadranom. Vodilni partner in stični člen med vsemi deležniki v projektu je BIC Ljubljana. Ravnateljica tamkajšnje višje strokovne šole, mag. Tjaša Vidrih:
“Potencial je zelo velik. Taki projekti so zelo dobrodošli, ker prispevajo določena finančna sredstva, s katerimi je mogoče kaj narediti. Pri tem projektu gre za vzpodbujanje dediščinskih skupnosti, ki so vključeni vanj. To so različni proizvajalci hrane, gospodinje, ki imajo določena znanja, turistično gostinski ponudniki, študentje in dijaki. Gre za prenos znanj in povezovanje.”
Pričnimo kulinarično pot v Prekmurju, natančneje v Filovcih, ki je le ena na od transverzalinih postojank. V Filovcih je še mogoče občudovati skorajda izumrlo lončarsko obrt ter hiše s staro panonsko gradnjo in cimprano gradnjo, kot tamkajšnji radi rečejo. Sprejme nas najmlajši član družine Grega Bojnec:
“Skušamo približati ljudem pristen občutek te panonske arhitekture in jih povezati z zemljo, z glino, da doživijo ta občutek panonskega življenja. Skupaj z mojo babico se naučijo pripraviti tudi prekmursko gibanico. Da je izkušnja bolj avtentična, se vse odvija v prekmurščini.”
Zabok, naselje z manj kot 3000 prebivalci leži takoj za slovensko mejo v krapinsko-zagorski županiji. Poznana je tamkajšnja baročna cerkev, dvorec ali dva in pa tradicija zagorskih štrukljev, ki jo med drugim negujejo tudi na tamkajšnji srednji gostinski šoli. Profesorica strokovnih predmetov, Branka Kralj:
“To ni prvi projekt, pri katerem sodelujemo s Slovenijo. Imamo večletne dobre izkušnje pri podobnih projektih, ki nam veliko prinesejo. Ne sicer materialno, temveč intelektualno. Z izobraževanji in s strokovnimi dopolnjevanji rastemo, s tem doprinašamo tudi k turističnemu razvoju naše občine.”
Štruklje lahko pokusite, lahko jih pa tudi doživite. V sklopu projekta Uživam tradicijo se pod mentorstvom dijakov in dijakinj v peki zagorskih štrukljev lahko namreč preizkusite tudi sami.
“Zagorski štruklji izvirajo iz revnih družbenih in zgodovinskih okoliščin. Kar je bilo doma, to se je dalo v štruklje in to se je postavilo na mizo. Danes so zagorski štruklji jed, ki jo je najti na vsakem sestanku kateregakoli veleposlaništva, tudi tujci nas sprašujejo, kje jih lahko pokusijo. Ravno letos aprila smo prejeli certifikat o geografskem izvoru zagorskih štrukljev in to je le dokaz, da se vsi v tej skupni evropski družini radi srečujemo za mizo.”
Zavijmo še v naravni park Žumberak na dogodek Tisočletja kulinarike, ki je zasnovan na temeljih prazgodovinskih arheoloških najdb, starorimskih ostankov in tamkajšnje novoveške avtohtone tradicije, običajev in kulinarike. Odvije se pod milim nebom, ob ognju in leseni žlici. Kristijan Brkić, direktor naravnega parka Žumberak – Samoborsko gorje:
“Obiskovalce najprej popeljemo po Učni poti knezov, kjer se podučijo o arheološkem parku in tukajšnji zgodovini. Med potjo naberejo zelišča, ki jih bodo uporabili pri pripravi hrane. Program Tisočletja kulinarike namreč predvideva pripravo in okušanje jedi po receptih iz prazgodovine, starega Rima, srednjega veka in tradicionalne žumberaške kuhinje.”
S tem projektom so, kot pripoveduje Brkić, uspeli kulinarično izkušnjo Tisočletja kulinarike dvigniti na višji nivo, tako z novo opremo kot z novimi vsebinami:
“Pomaga nam pri promociji, ustvarili smo tudi aplikacijo za mobilne telefone. Skratka, bogatejši smo za celo vrsto vsebin, ki omogočajo nadaljnji razvoj izkušnje, spodbujajo promocijo parka, ustvarili smo nova poznanstva s partnerji iz tega projekta. Ker ima park svoje finančne omejitve, je to dober način, da nove vsebine sfinanciramo s sredstvi EU.”
Popeljali smo vas le po manjšem delu poti raznolike ter s snovno in nesnovno dediščino prepletene kulinarične transverzale, katere cilj je obiskovalcem predstaviti doživetje avtohtone tradicije in običajev in spodbuditi razvoj lokalnih okolij. Na doživljajsko pot se lahko podate organizirano ali pa sami, vzdolž celotne poti ali pa obiščete zgolj kraj ali dva. Za popoln doživljajski izkoristek pa bo treba spremljati koledar dogodkov.
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Glavni cilj projekta je ponuditi edinstveno doživetje avtohtone tradicije, običajev in kulinarike in prispevati k razvoju lokalnih okolij
Območje od Prekmurja do Istre je bogato s kulturnimi in naravnimi spomeniki, od muzejev do naravnih parkov. Težava pa je, da je ta izjemen potencial za razvoj lokalnih okolij preslabo izkoriščen, ker je dediščina obravnavana parcialno in premalo strokovno, in zato ni dovolj privlačna za zahtevne sodobne obiskovalce. Obujanju dediščine na moderen, privlačen, doživljajski način se posveča projekt Uživam tradicijo, ki se izvaja v okviru programa sodelovanja Interreg in je sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt vzpostavlja kulinarično transverzalo od Panonije do Jadrana in povezuje lokalne ponudnike v edinstvenih območjih dediščine.
Zidanica na Trški gori, Botanični vrt in Muzej mesta Ljubljana, Trubarjeva domačija na Rašici, Lončarska vas Filovci, Naravni park Žumberak-Samoborsko gorje, vaško jedro Prezida, staro mestno jedro Vrsarja in Muzeji Hrvaškega zagorja. To so kraji, skozi katere teče snovno in nesnovno dediščino obujajoča transverzala. Vzemite zemljevid in poglejte, kje natančno ti kraji ležijo. Če vam še niso poznani, seveda. Ugotovili boste, da gre z izjemo Ljubljane in Vrsarja za kraje, ki bi jim v urbanih centraliziranih središčih marsikdo nadel tak ali drugačen nadimek. Tudi tistega z volkom v besedi. Preprosto zato, ker svojega prebivalstva ne štejejo v deset ali stotisočih in ker jih zaradi odmaknjenosti od glavnih prometnih žil človek doseže le, če se vanje nameni. Namen in cilj transverzale Uživam tradicijo je torej jasen in več kot smotrn.
Projekt z različnimi aktivnostmi, ki obujajo kulinarično in siceršnjo dediščino, vzpostavlja transverzalo in povezuje vse partnerje na poti med panonijo in Jadranom. Vodilni partner in stični člen med vsemi deležniki v projektu je BIC Ljubljana. Ravnateljica tamkajšnje višje strokovne šole, mag. Tjaša Vidrih:
“Potencial je zelo velik. Taki projekti so zelo dobrodošli, ker prispevajo določena finančna sredstva, s katerimi je mogoče kaj narediti. Pri tem projektu gre za vzpodbujanje dediščinskih skupnosti, ki so vključeni vanj. To so različni proizvajalci hrane, gospodinje, ki imajo določena znanja, turistično gostinski ponudniki, študentje in dijaki. Gre za prenos znanj in povezovanje.”
Pričnimo kulinarično pot v Prekmurju, natančneje v Filovcih, ki je le ena na od transverzalinih postojank. V Filovcih je še mogoče občudovati skorajda izumrlo lončarsko obrt ter hiše s staro panonsko gradnjo in cimprano gradnjo, kot tamkajšnji radi rečejo. Sprejme nas najmlajši član družine Grega Bojnec:
“Skušamo približati ljudem pristen občutek te panonske arhitekture in jih povezati z zemljo, z glino, da doživijo ta občutek panonskega življenja. Skupaj z mojo babico se naučijo pripraviti tudi prekmursko gibanico. Da je izkušnja bolj avtentična, se vse odvija v prekmurščini.”
Zabok, naselje z manj kot 3000 prebivalci leži takoj za slovensko mejo v krapinsko-zagorski županiji. Poznana je tamkajšnja baročna cerkev, dvorec ali dva in pa tradicija zagorskih štrukljev, ki jo med drugim negujejo tudi na tamkajšnji srednji gostinski šoli. Profesorica strokovnih predmetov, Branka Kralj:
“To ni prvi projekt, pri katerem sodelujemo s Slovenijo. Imamo večletne dobre izkušnje pri podobnih projektih, ki nam veliko prinesejo. Ne sicer materialno, temveč intelektualno. Z izobraževanji in s strokovnimi dopolnjevanji rastemo, s tem doprinašamo tudi k turističnemu razvoju naše občine.”
Štruklje lahko pokusite, lahko jih pa tudi doživite. V sklopu projekta Uživam tradicijo se pod mentorstvom dijakov in dijakinj v peki zagorskih štrukljev lahko namreč preizkusite tudi sami.
“Zagorski štruklji izvirajo iz revnih družbenih in zgodovinskih okoliščin. Kar je bilo doma, to se je dalo v štruklje in to se je postavilo na mizo. Danes so zagorski štruklji jed, ki jo je najti na vsakem sestanku kateregakoli veleposlaništva, tudi tujci nas sprašujejo, kje jih lahko pokusijo. Ravno letos aprila smo prejeli certifikat o geografskem izvoru zagorskih štrukljev in to je le dokaz, da se vsi v tej skupni evropski družini radi srečujemo za mizo.”
Zavijmo še v naravni park Žumberak na dogodek Tisočletja kulinarike, ki je zasnovan na temeljih prazgodovinskih arheoloških najdb, starorimskih ostankov in tamkajšnje novoveške avtohtone tradicije, običajev in kulinarike. Odvije se pod milim nebom, ob ognju in leseni žlici. Kristijan Brkić, direktor naravnega parka Žumberak – Samoborsko gorje:
“Obiskovalce najprej popeljemo po Učni poti knezov, kjer se podučijo o arheološkem parku in tukajšnji zgodovini. Med potjo naberejo zelišča, ki jih bodo uporabili pri pripravi hrane. Program Tisočletja kulinarike namreč predvideva pripravo in okušanje jedi po receptih iz prazgodovine, starega Rima, srednjega veka in tradicionalne žumberaške kuhinje.”
S tem projektom so, kot pripoveduje Brkić, uspeli kulinarično izkušnjo Tisočletja kulinarike dvigniti na višji nivo, tako z novo opremo kot z novimi vsebinami:
“Pomaga nam pri promociji, ustvarili smo tudi aplikacijo za mobilne telefone. Skratka, bogatejši smo za celo vrsto vsebin, ki omogočajo nadaljnji razvoj izkušnje, spodbujajo promocijo parka, ustvarili smo nova poznanstva s partnerji iz tega projekta. Ker ima park svoje finančne omejitve, je to dober način, da nove vsebine sfinanciramo s sredstvi EU.”
Popeljali smo vas le po manjšem delu poti raznolike ter s snovno in nesnovno dediščino prepletene kulinarične transverzale, katere cilj je obiskovalcem predstaviti doživetje avtohtone tradicije in običajev in spodbuditi razvoj lokalnih okolij. Na doživljajsko pot se lahko podate organizirano ali pa sami, vzdolž celotne poti ali pa obiščete zgolj kraj ali dva. Za popoln doživljajski izkoristek pa bo treba spremljati koledar dogodkov.
Prvi teden v juniju je že tradicionalno namenjen ozaveščanju videčih o potrebah in prilagoditvah, pa tudi o težavah, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni v vsakdanjih situacijah. Te jim v vsakdanjem zasebnem, poklicnem in javnem življenju povzročajo vrsto izzivov, ki pa jih je v razumevajoči in odprti družbi največkrat mogoče močno omiliti oziroma odpraviti, so zapisali v poslanici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Teden slepih bo v znamenju kulture. Prispevek Petre Medved.
Prvi junij je svetovni dan ozaveščanja o narcistični zlorabi in je namenjen tudi okrepitvi prepoznavanja in ozaveščanja o posledicah narcistične osebnostne motnje. Močno izražene narcistične osebnostne poteze so odkrito večvredno vedenje, razvrednotenje drugih, manipulativnost, ukazovalnost. Dolgotrajna zveza z osebo z izraženimi tovrstnimi potezami pa lahko privede do sindroma narcistične zlorabe. Zakaj družba takšno obnašanje celo spodbuja in zakaj je veliko narcisov v politiki in na vodilnih položajih?
Na Radiu Slovenija smo s prireditvijo zabeležili prenovo skrivnostnega klavirja Bösendorfer, ki je dolga leta sameval, prekrit s plahto v radijskem studiu. Projekt prenove je potekal pod okriljem našega tretjega radijskega programa ARS. Klavir, ki so ga izdelali leta 1927, je poseben, tudi zato, ker ima 4 tipke več kot običajni klavir. Na klavir, ki je bil takrat v klavrnem stanju, je leta 2011 slučajno naletel skladatelj, aranžer in pianist Gregor Strniša. Začel je raziskovati njegov izvor, lastništvo in tej, že kar detektivski zgodbi, lahko sledimo v njegovih esejih.
Na svojem domu v Trstu je umrl pisatelj in akademik Boris Pahor, književnik evropskega slovesa in dobitnik številnih domačih priznanj in odlikovanj. Velja za enega od najpomembnejših pisateljev v slovenskem jeziku. Kot človeka in kot pisatelja ga je med drugo svetovno vojno boleče prizadela izkušnja uničevalnega koncentracijskega taborišča, ki pa mu volje do življenja ni ubila, ravno nasprotno. Nekaj misli je s poslušalci ob tem delil tudi pisatelj Drago Jančar, ki ga je s Pahorjem vezalo večdesetletno prijateljstvo.
Vseh stvari se tudi v vse bolj digitaliziranem svetu ne da opraviti na daljavo. Je le treba osebno k zdravniku, na upravno enoto in še kam. To pa za številne starejše med nami, ki so gibalno ovirani, ki nimajo osebnega avtomobila ali ki si preprosto ne morejo privoščiti vožnje s taksijem, predstavlja resen problem. No, na srečo jim že marsikje po Sloveniji pri tem lahko na pomoč priskoči Prostofer, trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt za mobilnost starejših. Kako Prostofer deluje, katerim opravkom je storitev namenjena in kako razširjena je po Sloveniji, je pojasnil Miha Bogataj, direktor zavoda Zlata mreža, ki v organizacijskem smislu stoji za to socialno storitvijo. V kolikor je prisotna tudi v vaši občini, jih lahko pokličete na 080 10 10.
S profesorjem Fakultete za šport, trenerjem boksa in mladim uspešnim kolesarjem govorimo o gibanju; o tem, kako z rednim športom pri mladih lahko omilimo posledice epidemije, izboljšamo socialne stike, samopodobo, koncentracijo in vzdržljivost, razbremenimo stres in polepšamo svoj stas in izraz.
Začel se je 13. Znanstival, festival znanosti za otroke, ki ga organizira Hiša eksperimentov. Do nedelje se bo na ljubljanskih ulicah, mostovih, trgih in v Hiši eksperimentov zvrstilo veliko različnih poskusov, delavnic in predavanj, namenjenih otrokom vseh starosti. Festival je za obiskovalce zunanjih prireditev brezplačen, za vstop v Hišo eksperimentov pa v teh dneh velja polovična cena.
V Ljubljani je vrata odprl Javni zavod Hiša za otroke – gre za varen prostor, namenjen otrokom pričam in žrtvam kaznivih dejanj, na začetku predvsem spolnih zlorab. Gre za zaključek večletnih prizadevanj stroke in politike za izboljšanje načina obravnave otrok, ki se znajdejo v predkazenskih ali kazenskih postopkih. Pravosodno ministrstvo je, skupaj z drugimi strokovnjaki, hišo oblikovalo po zgledu islandskega modela Barnahus.
Že več kot tri mesece je od začetka ruske invazije na Ukrajino, ki je terjala že več kot 14 tisoč žrtev. V tem času so begunci postali predvsem ženske in otroci, med njimi pa so tudi osebe s posebnimi potrebami. Teh je v Ukrajini pred začetkom vojne živelo 2,7 milijona. Nekateri so zaradi svojih mankov ostali doma in čakajo na milost in nemilost vojne, drugi so se podali na pot svobode, na kateri se soočajo z mnogimi izzivi.
Desetnica je nagrada za otroško in mladinsko književnost, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za uveljavljanje izvirnega otroškega in mladinskega leposlovja. Nagrada se podeljuje za obdobje zadnjih treh let, v katerem se je na področju mladinske in otroške izvirne slovenske literature nabralo kar 1065 del. Nominacijo si jih je prislužilo kar deset, od tega šest pisateljic in štirje pisatelji. Desetnico sta sinoči podelila predsednica žirije Aksinja Kermauner ter predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc. Za najboljši mladinski roman sta razglasila socialno-psihološki roman Balada o drevesu, avtorice Mateje Gomboc. Mateja Gomboc (1964) je pisateljica, prevajalka, profesorica in publicistka. Otroštvo je preživela v Ajdovščini in Sovodnjah ob Soči. Po srednji šoli v Novi Gorici je leta 1988 na Filozofski fakulteti diplomirala kot profesorica slovenskega in italijanskega jezika. Je avtorica več učbenikov in delovnih zvezkov za slovenski jezik za srednje šole. Ustvarjati je začela v 90. letih. Sprva je pisala kratko prozo za odrasle, jo objavljala v literarnih revijah in precej uspešno sodelovala na različnih literarnih natečajih, saj je prejela več nagrad in priznanj. Sledilo je ustvarjanje za slovenske otroške revije, od tod tudi otroške in mladinske knjige ter odločitev za večja dela, tj. romane. Piše za otroke in za odrasle, poleg tega pa tudi prevaja iz italijanščine. Matejo Gomboc smo gostili tudi v mladinski oddaji Kulturomat. Pogovoru o knjigi lahko prisluhnete tu: Kulturomat - Balada o drevesu
Letos mineva trideset let od vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Združenim Kraljestvom. Ta jubilej spremljajo različni dogodki. Že od konca aprila pa poteka tudi literarni projekt »30 let. 30 zgodb«, ki ga British Council Slovenija izvaja skupaj z britanskim veleposlaništvom v Ljubljani. O tem se je Mojca Delač pogovarjala z britansko veleposlanico v Sloveniji, Tiffany Sadler in direktorjem British Councila v Sloveniji, Draganom Barbutovskim. Avtorica: Mojca Delač.
Projekt Prehod mladih – stičišče sistemov in zakonodaj se ukvarja s problematiko visoke stopnje brezposelnosti med mladimi s posebnimi potrebami v slovenskem prostoru. Gre za pilotni projekt na nivoju nacionalnega projektnega partnerstva, katerega koordinator je Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji, v njem pa sodeluje 13 izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. Od leta 2018 so v projekt uspešno vključili več kot 2000 mladih s posebnimi potrebami. Petra Medved se je o tej problematiki pogovarjala s koordinatorico projekta magistrico Majo Zovko Stele.
Včeraj se je na Kongresnem trgu in v Parku Zvezda v Ljubljani začel 16. mednarodni festival Igraj se z mano, ki ga organizirata Center Janeza Levca Ljubljana in Društvo za kulturo inkluzije. Namenjen enakovrednemu vključevanju otrok, mladostnikov in odraslih oseb s posebnimi potrebami v družbo. Prireditve in delavnic se udeležuje veliko vrtcev, šol, zavodov, različnih organizacij in društev ter posameznikov. Sklepni koncert pa namenjajo otrokom iz 14 ukrajinskih šol in nevladnih organizacij, ki so poslale v Slovenijo 113 likovnih del. Festivalsko dogajanje je spremljala Petra Medved.
Ob zaključku današnjega tematskega dne, ki ga posvečamo tisti glasbi, ki je dobila oznako druga - pri tem pa mislimo na ljudsko glasbo, seveda tudi na etno glasbo in glasbe sveta - je kratek pogovor z etnomuzikologom, rednim profesorjem na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Svaniborjem Pettanom pripravila Teja Klobčar. Svanibor Pettan predseduje uglednemu Mednarodnemu združenju za tradicijsko glasbo – ICTM, kot raziskovalca pa ga vodi neizmerna radovednost, s katero pristopa k raziskovanju najrazličnejših glasb sveta, obenem pa tudi odgovornost, da bi pridobljeno znanje na kar najboljši način mogli uporabiti v praksi.
25. maj je bil v nekdanji Jugoslaviji desetletja praznik - od leta 1957 Dan mladosti, a tudi proslavljanje rojstnega dneva Josipa Broza Tita, čeprav se je rodil 7. maja. Rodila se je štafeta mladosti, ki je začela izgubljati pomen po Titovi smrti. Zadnja je pred 35. leti pot proti Beogradu začela s Triglava, zaznamovala pa jo je tudi t.i. »plakatna afera«, ki je zamajala temelje takratne Jugoslavije. Kot vsako leto je na ta dan slovesno v beograjskem muzeju Jugoslavije, katerega del je tudi Hiša cvetja s posmrtnimi ostanki Josipa Broza Tita in njegove žene Jovanke Broz.
Druga godba velja za enega najpomembnejših festivalov v Srednjeevropskem prostoru. Vse od leta 1984 navdušuje in izobražuje poslušalstvo z bogatim glasbenim naborom. Za uspešnost Druge godbe je že skoraj 30 let odgovoren njen umetniški vodja Bogdan Benigar, ki z novimi pristopi in zanimivimi glasbeniki spretno dviguje programsko raven festivala. Z Bogdanom Benigarjem se je pogovarjal Andrej Prezelj.
Na nedavnem gastronomskem Weekend Food Festivalu, kjer so se zvrstile različne okrogle mize s svetovno priznani chefi in chefinje, smo imeli moč prisluhniti tudi mladim hrvaškim slaščičarkam, ki doma in v tujini pišejo zanimive zgodbe. Njihovo skupno sporočilo je: Kjer je volja, je tudi pot! In dokaz, da ti ni treba biti profesionalni slaščičar, da bi v življenju uspel. Z njimi se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Problematika prehranske oskrbe starejših pri nas je zelo pereča, tudi zato, ker država zanemarja nadzor prehrane v domovih za starejše. Starostniki popijejo premalo vode in zaužijejo premalo beljakovin. Na slabšanje prehranskih navad starejših vplivajo zlasti osamljenost, neznanje o uravnoteženi prehrani in nizke pokojnine.
Na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani so v ponedeljek popoldan preverjali prvi sum okužbe z virusom opičjih koz v Sloveniji. O rezultatu: ali gre za prvo okužbo pri nas ali ne, nas bodo obvestili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Več primerov opičjih koz pa so že zabeležili v Nemčiji. Iztok Konc je v Berlin poklical slovenskega infektologa dr. Andreja Trampuža.
Polovica rezultatov meritev športnovzgojnega kartona v šolah je že znanih, v njih pa so se potrdile bojazni športnih strokovnjakov, na katere so opozarjali že zadnji dve leti – upad gibalnih sposobnosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti osnovnošolcev je bil v prvih dveh koronskih letih zelo visok, po tem zadnjem, sicer nekoliko bolj normalnem letu, pa so še vedno 10 % pod nivojem, kakršnega so dosegali pred epidemijo covida. Letošnje meritve dajejo tri ključna sporočila, sporočajo strokovnjaki, ki jih analizirajo. Prvič, šole se ne smejo več zapirati. Drugič, otroci in starši ne bodo zmogli sami stanja fizične pripravljenosti in učinkovitosti otrok vrniti na raven pred epidemijo. In tretjič, potrebna je medgeneracijska solidarnost – da tokrat pomagamo in vlagamo v otroke in mlade. Dobra rešitev bi bila že ena ura športa na dan v šolah, znane so tudi druge ideje in rešitve so znane že dalj časa, prav tako ocena stroškov, več pa v pogovoru s sogovornikoma iz Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. To sta dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema Športnovzgojnega kartona, in dr. Gregor Jurak, vodja raziskovalne skupine Slofit.
Neveljaven email naslov