Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V uredništvo smo prejeli ogorčeno zgodbo bolnika, o tem kako na ljubljanski gastroenterološki kliniki, pacienti, predvsem rakavi bolniki, dobivajo infuzijske terapije kar na hodnikih. Kako se odgovorni pri UKC Ljubljana spopadajo s problematiko in kaj bi bila najhitrejša in najboljša možna rešitev za prostorsko stisko, sta preverila Snežana Ilijaš in Marko Rozman.
Na ljubljanski gastroenterološki kliniki se spopadajo s prostorsko stisko
V uredništvo smo prejeli ogorčeno zgodbo bolnika, o tem kako na ljubljanski gastroenterološki kliniki, pacienti, predvsem rakavi bolniki, dobivajo infuzijske terapije kar na hodnikih. Kako se odgovorni pri UKC Ljubljana spopadajo s problematiko in kaj bi bila najhitrejša in najboljša možna rešitev za prostorsko stisko?
“Sem bolnica s Crohnovo boleznijo že 35 let in 12 let prejemam biološka zdravila. Situacija na začetku, ko nas še ni bilo toliko na bioloških zdravilih je bila popolnoma drugačna. Z vso to povečanostjo in obolevnostjo števila oseb, ki imajo to bolezen, se je seveda stanje poslabšalo. Tako ni vredu, da če kdo pride na naročen pregled k zdravniku, pride v polno čakalnico in v kasneje lahko prejme infuzijo zdravil kar na hodniku kletnih prostorov klinike.”
Tako bolnica Mateja opisuje prostorsko stisko oziroma razmere v kletnih prostorih, kjer se nahaja klinični oddelek za gastroenterologijo v Ljubljani. V čakalnici ni dovolj stolov, bolniki so razporejeni tudi po zunanjem hodniku. Zaradi pomanjkanja prostora bolnikom tečejo kemoterapije kar na hodniku. V teh kletnih prostorih so na voljo le ene sanitarije za moške in ženske, in to pri bolnikih, ki potrebujejo stalen dostop do stranišč. Problematika je znana že dlje časa, premakne pa se nič.
Predstojnik oddelka za gastroenterologijo dr. Borut Štabuc poudarja, da se je število obravnavanih bolnikov v zadnjih štirih letih več kot podvojilo. Predolge čakalne dobe bi po njegovem mnenju zagotovo lahko odpravili, če bi le imeli ustrezne prostore za delo, saj 110 let stara stavba, v kateri je gastroenterološka klinika, trenutno poka po šivih. Na oddelku se letno zdravi okoli 3.300 bolnikov, opravijo več kot 17 tisoč preiskav in vsak dan se borijo s premajhnimi prostori, česar seveda ne občutijo zgolj zaposleni, ampak tudi bolniki.
“To so kletni prostori, nagnetenost je vedno velika, v sobi, kjer se točijo infuzije z zdravili, pa je samo osem postelj in seveda, ko ni dovolj prostora, pridejo bolniki z infuzijami na hodnik in jim tam tečejo zdravila, ker drugače ne gre.”
Je rešitev v izgradnji sekundarne bolnišnice za osrednjo Slovenijo? Po besedah Janeza Poklukarja, generalnega direktorja UKC Ljubljana se ponovno zatika pri denarju.
“Za gastrokliniko je ta trenutek odprt občinski podrobni prostorski načrt za to področje, kamor na Bohoričevi umeščamo novo gastrokliniko, tako da prihodnost vidimo. Seveda pa je tak projekt vreden od 20 do 40 milijonov evrov in ga ne bo težko uvrstiti v prostor, ampak kje dobiti vsa ta sredstva.”
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V uredništvo smo prejeli ogorčeno zgodbo bolnika, o tem kako na ljubljanski gastroenterološki kliniki, pacienti, predvsem rakavi bolniki, dobivajo infuzijske terapije kar na hodnikih. Kako se odgovorni pri UKC Ljubljana spopadajo s problematiko in kaj bi bila najhitrejša in najboljša možna rešitev za prostorsko stisko, sta preverila Snežana Ilijaš in Marko Rozman.
Na ljubljanski gastroenterološki kliniki se spopadajo s prostorsko stisko
V uredništvo smo prejeli ogorčeno zgodbo bolnika, o tem kako na ljubljanski gastroenterološki kliniki, pacienti, predvsem rakavi bolniki, dobivajo infuzijske terapije kar na hodnikih. Kako se odgovorni pri UKC Ljubljana spopadajo s problematiko in kaj bi bila najhitrejša in najboljša možna rešitev za prostorsko stisko?
“Sem bolnica s Crohnovo boleznijo že 35 let in 12 let prejemam biološka zdravila. Situacija na začetku, ko nas še ni bilo toliko na bioloških zdravilih je bila popolnoma drugačna. Z vso to povečanostjo in obolevnostjo števila oseb, ki imajo to bolezen, se je seveda stanje poslabšalo. Tako ni vredu, da če kdo pride na naročen pregled k zdravniku, pride v polno čakalnico in v kasneje lahko prejme infuzijo zdravil kar na hodniku kletnih prostorov klinike.”
Tako bolnica Mateja opisuje prostorsko stisko oziroma razmere v kletnih prostorih, kjer se nahaja klinični oddelek za gastroenterologijo v Ljubljani. V čakalnici ni dovolj stolov, bolniki so razporejeni tudi po zunanjem hodniku. Zaradi pomanjkanja prostora bolnikom tečejo kemoterapije kar na hodniku. V teh kletnih prostorih so na voljo le ene sanitarije za moške in ženske, in to pri bolnikih, ki potrebujejo stalen dostop do stranišč. Problematika je znana že dlje časa, premakne pa se nič.
Predstojnik oddelka za gastroenterologijo dr. Borut Štabuc poudarja, da se je število obravnavanih bolnikov v zadnjih štirih letih več kot podvojilo. Predolge čakalne dobe bi po njegovem mnenju zagotovo lahko odpravili, če bi le imeli ustrezne prostore za delo, saj 110 let stara stavba, v kateri je gastroenterološka klinika, trenutno poka po šivih. Na oddelku se letno zdravi okoli 3.300 bolnikov, opravijo več kot 17 tisoč preiskav in vsak dan se borijo s premajhnimi prostori, česar seveda ne občutijo zgolj zaposleni, ampak tudi bolniki.
“To so kletni prostori, nagnetenost je vedno velika, v sobi, kjer se točijo infuzije z zdravili, pa je samo osem postelj in seveda, ko ni dovolj prostora, pridejo bolniki z infuzijami na hodnik in jim tam tečejo zdravila, ker drugače ne gre.”
Je rešitev v izgradnji sekundarne bolnišnice za osrednjo Slovenijo? Po besedah Janeza Poklukarja, generalnega direktorja UKC Ljubljana se ponovno zatika pri denarju.
“Za gastrokliniko je ta trenutek odprt občinski podrobni prostorski načrt za to področje, kamor na Bohoričevi umeščamo novo gastrokliniko, tako da prihodnost vidimo. Seveda pa je tak projekt vreden od 20 do 40 milijonov evrov in ga ne bo težko uvrstiti v prostor, ampak kje dobiti vsa ta sredstva.”
Na slavnostni akademiji Slovenske znanstvene fundacije so sinoči podelili priznanj za dosežke na področju komuniciranja znanosti in o znanosti, torej za promocijo in obveščanje javnosti o dogajanjih v znanosti. Podeljena so bila tudi priznanja »Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju« v kategoriji posameznikom za življenjsko delo in za dosežke v obdobju 2015-2017 ter v kategoriji skupine komunikatorjev znanosti in organizacijam. Najpomembnejše priznanje - Komunikatorica znanosti leta 2017 pa je prejela novinarska kolegica Silvestra Rogelj Petrič. Z nagrajenko se je pogovarjala Nina Slaček. Foto: Slovenska znanstvena fundacija
Ob pričetku evropskega tedna preprečevanja raka materničnega vratu strokovnjaki znova opozarjajo, da bi lahko večino teh rakov preprečili. Imamo namreč dva učinkovita javno zdravstvena ukrepa: državni program ZORA in cepljenje proti HPV. V promocijo zdravega življenja in osveščanja mladih se je tokrat vključil znani raper Challe Salle. Prispevek Helene Lovinčič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Latniki nepremičnin lahko na spletni strani geodetske uprave preverijo nove vrednosti nepremičnin. Geodetska uprava je hišam, stanovanjem, kmetijskim zemljiščem in pisarnam pripisala nove vrednosti, upoštevala je razmere na trgu.
Jezikovni portal Fran., ki ima vsak dan 40.000 obiskov, je ostal brez financiranja Ministrtva za kulturo. Odločitev komentira prof.dr. Marko Snoj, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Gorenjska ima zdaj 430 kilometrov kolesarskih poti, ki se povezujejo z več kot sto kilometrov dolgo daljinsko kolesarsko povezavo od Rateč do Ljubljane. Z njo je Slovenija postala del kolesarske povezave med Salzburgom in Gradežem. V prihodnjih letih pa bodo kolesarsko omrežje uredili tudi ob porečju Sore, za ureditev prvih 70-ih kilometrov omrežja so že podpisali sporazum. Nove kolesarske poti bodo znatno izboljšale prometno varnost, obenem pa so tudi priložnost za večjo turistično prepoznavnost Selške in Poljanske doline. Prispevek Aljane Jocif.
Na družbenih omrežjih se je včeraj pojavilo oglasno sporočilo Hallo Kupona za nakup vinjete s polovičnim popustom, ki ga je v obliki SMS sporočila prejelo tudi več imenikov mobilnih telefonov. Da gre pri tej ponudbi za prevaro in uporabnikom odsvetujejo, da na ta način poskušajo priti do vinjete, so sporočili iz Sicert-a, Nacionalnega centra za odzivanje na omrežne incidente. Darja Pograjc je preverila, kaj se je zgodilo in ali lahko oškodovani potrošniki karkoli storijo.
Z današnjim dnem se končuje javna razprava o energetskem konceptu Slovenije, dokumentu, ki naj bi opredelil, kako bomo v prihodnjih desetletjih pridobivali elektriko, se ogrevali, kaj bo poganjalo naša vozila. A vsebinsko je dokument dokaj skromen in medtem ko sosednje države počasi opuščajo kurjenje premoga, mi ohranjamo energetski status quo. Prispevek Erne Strniša.
Letos bo za zdravstvo na voljo 162 milijonov evrov več kot lani. Največ dodatnega denarja bo šlo za povečanje programa zdravstvenih storitev. Po tokratnem predlogu finančnega načrta bodo prihodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v primerjavi s prvotnim načrtom višji le za 5,6 miliojona evrov, saj dodatnih prilivov iz državnega proračuna ne bo. Poslovanje zavodov bo tako letos znova v rdečih številkah, pa so prvi odzivi s strani bolnišnic. S seje skupščine ZZZS poroča Helena Lovinčič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob vse večjem vplivu industrije kreativnosti in poplavi oblikovalskih, všečnih izdelkov, ki jih ponuja trg, je vedno bolj aktualno spraševanje o položaju sodobne umetnosti, o tem kdo je danes umetnik, kaj je umetnost in v čem je pravzaprav njena družbena vloga. Več v prispevku Martina Černe.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ali lahko tuji državljani posojajo denar slovenskim političnim strankam? Odgovarja predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.
V sklopu Strokovnega centra Planina deluje multidisciplinarna ekipa strokovnjakov, ki lahko vsem zainteresiranim zagotavlja raznovrstne oblike pomoči.
Neveljaven email naslov