Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V uredništvo smo prejeli ogorčeno zgodbo bolnika, o tem kako na ljubljanski gastroenterološki kliniki, pacienti, predvsem rakavi bolniki, dobivajo infuzijske terapije kar na hodnikih. Kako se odgovorni pri UKC Ljubljana spopadajo s problematiko in kaj bi bila najhitrejša in najboljša možna rešitev za prostorsko stisko, sta preverila Snežana Ilijaš in Marko Rozman.
Na ljubljanski gastroenterološki kliniki se spopadajo s prostorsko stisko
V uredništvo smo prejeli ogorčeno zgodbo bolnika, o tem kako na ljubljanski gastroenterološki kliniki, pacienti, predvsem rakavi bolniki, dobivajo infuzijske terapije kar na hodnikih. Kako se odgovorni pri UKC Ljubljana spopadajo s problematiko in kaj bi bila najhitrejša in najboljša možna rešitev za prostorsko stisko?
“Sem bolnica s Crohnovo boleznijo že 35 let in 12 let prejemam biološka zdravila. Situacija na začetku, ko nas še ni bilo toliko na bioloških zdravilih je bila popolnoma drugačna. Z vso to povečanostjo in obolevnostjo števila oseb, ki imajo to bolezen, se je seveda stanje poslabšalo. Tako ni vredu, da če kdo pride na naročen pregled k zdravniku, pride v polno čakalnico in v kasneje lahko prejme infuzijo zdravil kar na hodniku kletnih prostorov klinike.”
Tako bolnica Mateja opisuje prostorsko stisko oziroma razmere v kletnih prostorih, kjer se nahaja klinični oddelek za gastroenterologijo v Ljubljani. V čakalnici ni dovolj stolov, bolniki so razporejeni tudi po zunanjem hodniku. Zaradi pomanjkanja prostora bolnikom tečejo kemoterapije kar na hodniku. V teh kletnih prostorih so na voljo le ene sanitarije za moške in ženske, in to pri bolnikih, ki potrebujejo stalen dostop do stranišč. Problematika je znana že dlje časa, premakne pa se nič.
Predstojnik oddelka za gastroenterologijo dr. Borut Štabuc poudarja, da se je število obravnavanih bolnikov v zadnjih štirih letih več kot podvojilo. Predolge čakalne dobe bi po njegovem mnenju zagotovo lahko odpravili, če bi le imeli ustrezne prostore za delo, saj 110 let stara stavba, v kateri je gastroenterološka klinika, trenutno poka po šivih. Na oddelku se letno zdravi okoli 3.300 bolnikov, opravijo več kot 17 tisoč preiskav in vsak dan se borijo s premajhnimi prostori, česar seveda ne občutijo zgolj zaposleni, ampak tudi bolniki.
“To so kletni prostori, nagnetenost je vedno velika, v sobi, kjer se točijo infuzije z zdravili, pa je samo osem postelj in seveda, ko ni dovolj prostora, pridejo bolniki z infuzijami na hodnik in jim tam tečejo zdravila, ker drugače ne gre.”
Je rešitev v izgradnji sekundarne bolnišnice za osrednjo Slovenijo? Po besedah Janeza Poklukarja, generalnega direktorja UKC Ljubljana se ponovno zatika pri denarju.
“Za gastrokliniko je ta trenutek odprt občinski podrobni prostorski načrt za to področje, kamor na Bohoričevi umeščamo novo gastrokliniko, tako da prihodnost vidimo. Seveda pa je tak projekt vreden od 20 do 40 milijonov evrov in ga ne bo težko uvrstiti v prostor, ampak kje dobiti vsa ta sredstva.”
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V uredništvo smo prejeli ogorčeno zgodbo bolnika, o tem kako na ljubljanski gastroenterološki kliniki, pacienti, predvsem rakavi bolniki, dobivajo infuzijske terapije kar na hodnikih. Kako se odgovorni pri UKC Ljubljana spopadajo s problematiko in kaj bi bila najhitrejša in najboljša možna rešitev za prostorsko stisko, sta preverila Snežana Ilijaš in Marko Rozman.
Na ljubljanski gastroenterološki kliniki se spopadajo s prostorsko stisko
V uredništvo smo prejeli ogorčeno zgodbo bolnika, o tem kako na ljubljanski gastroenterološki kliniki, pacienti, predvsem rakavi bolniki, dobivajo infuzijske terapije kar na hodnikih. Kako se odgovorni pri UKC Ljubljana spopadajo s problematiko in kaj bi bila najhitrejša in najboljša možna rešitev za prostorsko stisko?
“Sem bolnica s Crohnovo boleznijo že 35 let in 12 let prejemam biološka zdravila. Situacija na začetku, ko nas še ni bilo toliko na bioloških zdravilih je bila popolnoma drugačna. Z vso to povečanostjo in obolevnostjo števila oseb, ki imajo to bolezen, se je seveda stanje poslabšalo. Tako ni vredu, da če kdo pride na naročen pregled k zdravniku, pride v polno čakalnico in v kasneje lahko prejme infuzijo zdravil kar na hodniku kletnih prostorov klinike.”
Tako bolnica Mateja opisuje prostorsko stisko oziroma razmere v kletnih prostorih, kjer se nahaja klinični oddelek za gastroenterologijo v Ljubljani. V čakalnici ni dovolj stolov, bolniki so razporejeni tudi po zunanjem hodniku. Zaradi pomanjkanja prostora bolnikom tečejo kemoterapije kar na hodniku. V teh kletnih prostorih so na voljo le ene sanitarije za moške in ženske, in to pri bolnikih, ki potrebujejo stalen dostop do stranišč. Problematika je znana že dlje časa, premakne pa se nič.
Predstojnik oddelka za gastroenterologijo dr. Borut Štabuc poudarja, da se je število obravnavanih bolnikov v zadnjih štirih letih več kot podvojilo. Predolge čakalne dobe bi po njegovem mnenju zagotovo lahko odpravili, če bi le imeli ustrezne prostore za delo, saj 110 let stara stavba, v kateri je gastroenterološka klinika, trenutno poka po šivih. Na oddelku se letno zdravi okoli 3.300 bolnikov, opravijo več kot 17 tisoč preiskav in vsak dan se borijo s premajhnimi prostori, česar seveda ne občutijo zgolj zaposleni, ampak tudi bolniki.
“To so kletni prostori, nagnetenost je vedno velika, v sobi, kjer se točijo infuzije z zdravili, pa je samo osem postelj in seveda, ko ni dovolj prostora, pridejo bolniki z infuzijami na hodnik in jim tam tečejo zdravila, ker drugače ne gre.”
Je rešitev v izgradnji sekundarne bolnišnice za osrednjo Slovenijo? Po besedah Janeza Poklukarja, generalnega direktorja UKC Ljubljana se ponovno zatika pri denarju.
“Za gastrokliniko je ta trenutek odprt občinski podrobni prostorski načrt za to področje, kamor na Bohoričevi umeščamo novo gastrokliniko, tako da prihodnost vidimo. Seveda pa je tak projekt vreden od 20 do 40 milijonov evrov in ga ne bo težko uvrstiti v prostor, ampak kje dobiti vsa ta sredstva.”
V Sloveniji poznamo 14 družin z desetimi otroki. Med njimi najdemo tudi družino Rus z Brezovice pri Ljubljani, ki na svoj način doživlja praznično obdobje. Božični večer so si popestrili z glasbo, saj prav vsak izmed njenih članov igra na kakšen inštrument. O tem, kakšno je pri njih pričakovanje božiča, prisluhnite v reportaži, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Slovenski vozniki tovornjakov obdarujejo tujce, ki so za božič obtičali na slovenskih počivališčih
Veste, da je leta 1997 jelko, božično drevesce, ki je stalo sredi trga sv. Petra, Vatikanu podarila Slovenija? Takrat se je tam pila staroslovanska pijača, brezalkoholna medica, imenovana »ol«, jedli so slovenske bio medenjake in bio bonbone, vatikanske rezidence pa je krasilo 37 jelk, ki so jih okrasili Slovenci. Vse našteto je bilo delo lectarske družine Perger iz Slovenj Gradca. Najstarejši okraski za božične smrečice so namreč iz lecta in pri Pergerjih so jih takrat v dobrem letu samo za Vatikan naredili več kot 12.000, med njimi celo miniaturni papamobil. Začetki družinske tradicije, povezane z medičarstvom, lectarstvom in svečarstvom, neprekinjeno segajo v leto 1757. V Slovenj Gradcu je njihovo galerijo, ki je postala prava turistična znamenitost, obiskala Andreja Čokl.
Gotovo se še spomnite majskega pripetljaja, ko je papeža Frančiška v Vatikanu obiskal ameriški predsednik Donald Trump. In vprašanja prvi dami Melaniji, če svojega soproga hrani s pico… pardon, s potico. Manjkajoči zlog v pogovoru med vodjem rimsko katoliške cerkve in najbolj znano Slovenko je našel naš rimski dopisnik, potica (in ne pica) pa je s poročili z visokega političnega srečanja obšla svet. Dobrega pol leta pozneje sodi naša dobrota med najbolj zaželene sladice v Vatikanu. Janko Petrovec je bil zraven, ko so tamkajšnjim pomembnežem spekli osem božičnih orehovih – tudi za papeža.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljski obsežni in zahtevni akciji reševanja 51-ih smučarjev, ki so zaradi okvare obsedeli na dvosedežnici Zvoh na Krvavcu, je sodelovalo 40 reševalcev. Nihče od smučarjev ni bil poškodovan. Žičničarjem so se pridružili tudi kranjski poklicni gasilci, gorski reševalci in osem jamarskih reševalcev, ki so smučarje s sedežev reševali z vrvno tehniko. Med jamarskimi reševalci je bil tudi Walter Zakrajšek, vodja jamarske reševalne službe Slovenije. Aljani Jocif je povedal, da so jamarski reševalci prezeble smučarje reševali na višini od šest do osem metrov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pestrost življenja je ena izmed najbolj dragocenih značilnosti našega planeta. Kaže se v številčnosti živalskih in rastlinskih vrst, genetski raznolikosti in pestrosti ekosistemov. Med državami z visoko biotsko pestrostjo je tudi Slovenija. Vendar – do kdaj še? Izjemne naravne danosti naše države, njihov pomen, pa tudi nevarnosti, ki jim pretijo, osvetljuje projekt »Life Naturaviva, biodiverziteta - umetnost življenja!«. Podrobneje pa Iztok Konc. Foto: Podpeško jezero (Sl-Ziga – Lastno delo, CC BY-SA 3.0, WikimediaCommons
Slovenska potica bo kmalu zaščitena kot zajamčena tradicionalna posebnost
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenski raziskovalci z Inštituta Jožefa Stefana sodelujejo z Evropsko vesoljsko agencijo pri raziskovanju vesolja
Ministrstvo za zdravje je prejšnji teden predstavilo predlog Resolucije nacionalnega programa duševnega zdravja od 2018 do 2028. Njegov namen je krepiti in ohranjati dobro duševno zdravje vseh, preprečevati duševne motnje od najbolj zgodnjega obdobja do pozne starosti, zmanjšati stigmo in diskriminacijo oseb z duševnimi motnjami, vzpostaviti podporno okolje za duševno zdravje in približati službe in storitve za duševno zdravje uporabnikom. Kakšno mesto je v resoluciji dobila psihoterapija, je pojasnil Tomaž Flajs, predsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo.
Današnje jutro je razkrilo vse razsežnosti silovitega vetra, ki je od včerajšnjega popoldneva pustošil po večjem delu države. Približno 26 tisoč gospodinjstev še vedno brez električne energije, zaprte šole, poškodovana ostrešja hiš in neprevozne ceste so posledica divjanja narave. Veter se je polegel, za zdaj pa največ skrbi povzročajo reke, ki hitro naraščajo. Pregled posledic vetra in obsežnih padavin iz vseh koncev Slovenijie - z dopisniki in voditeljem informativne oddaje Danes do 13h Rokom Valenčičem.
Zaradi naraščajočega povpraševanja po konjskem mesu je tudi vse več reje konj za meso. Pri tem se rejskim organizacijam podirajo pravila rejskih programov. Ohlapnost predpisov omogoča zakole pod hruško in izogibanje nadzoru veterinarske in finančne inšpekcije. Potrošniki, ki konjsko meso kupujejo na sivem trgu, zaupajo svojim dobaviteljem, a zavedati se morajo, da z vidika varnosti pri tem ni nobene garancije. Je pa na sivem trgu nakup bistveno cenejši, kar ruši regularni trg in jezi tiste rejce, ki si prizadevajo za razvoj konjereje v smislu čistopasemske reje.
Neveljaven email naslov