Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V uredništvo smo prejeli ogorčeno zgodbo bolnika, o tem kako na ljubljanski gastroenterološki kliniki, pacienti, predvsem rakavi bolniki, dobivajo infuzijske terapije kar na hodnikih. Kako se odgovorni pri UKC Ljubljana spopadajo s problematiko in kaj bi bila najhitrejša in najboljša možna rešitev za prostorsko stisko, sta preverila Snežana Ilijaš in Marko Rozman.
Na ljubljanski gastroenterološki kliniki se spopadajo s prostorsko stisko
V uredništvo smo prejeli ogorčeno zgodbo bolnika, o tem kako na ljubljanski gastroenterološki kliniki, pacienti, predvsem rakavi bolniki, dobivajo infuzijske terapije kar na hodnikih. Kako se odgovorni pri UKC Ljubljana spopadajo s problematiko in kaj bi bila najhitrejša in najboljša možna rešitev za prostorsko stisko?
“Sem bolnica s Crohnovo boleznijo že 35 let in 12 let prejemam biološka zdravila. Situacija na začetku, ko nas še ni bilo toliko na bioloških zdravilih je bila popolnoma drugačna. Z vso to povečanostjo in obolevnostjo števila oseb, ki imajo to bolezen, se je seveda stanje poslabšalo. Tako ni vredu, da če kdo pride na naročen pregled k zdravniku, pride v polno čakalnico in v kasneje lahko prejme infuzijo zdravil kar na hodniku kletnih prostorov klinike.”
Tako bolnica Mateja opisuje prostorsko stisko oziroma razmere v kletnih prostorih, kjer se nahaja klinični oddelek za gastroenterologijo v Ljubljani. V čakalnici ni dovolj stolov, bolniki so razporejeni tudi po zunanjem hodniku. Zaradi pomanjkanja prostora bolnikom tečejo kemoterapije kar na hodniku. V teh kletnih prostorih so na voljo le ene sanitarije za moške in ženske, in to pri bolnikih, ki potrebujejo stalen dostop do stranišč. Problematika je znana že dlje časa, premakne pa se nič.
Predstojnik oddelka za gastroenterologijo dr. Borut Štabuc poudarja, da se je število obravnavanih bolnikov v zadnjih štirih letih več kot podvojilo. Predolge čakalne dobe bi po njegovem mnenju zagotovo lahko odpravili, če bi le imeli ustrezne prostore za delo, saj 110 let stara stavba, v kateri je gastroenterološka klinika, trenutno poka po šivih. Na oddelku se letno zdravi okoli 3.300 bolnikov, opravijo več kot 17 tisoč preiskav in vsak dan se borijo s premajhnimi prostori, česar seveda ne občutijo zgolj zaposleni, ampak tudi bolniki.
“To so kletni prostori, nagnetenost je vedno velika, v sobi, kjer se točijo infuzije z zdravili, pa je samo osem postelj in seveda, ko ni dovolj prostora, pridejo bolniki z infuzijami na hodnik in jim tam tečejo zdravila, ker drugače ne gre.”
Je rešitev v izgradnji sekundarne bolnišnice za osrednjo Slovenijo? Po besedah Janeza Poklukarja, generalnega direktorja UKC Ljubljana se ponovno zatika pri denarju.
“Za gastrokliniko je ta trenutek odprt občinski podrobni prostorski načrt za to področje, kamor na Bohoričevi umeščamo novo gastrokliniko, tako da prihodnost vidimo. Seveda pa je tak projekt vreden od 20 do 40 milijonov evrov in ga ne bo težko uvrstiti v prostor, ampak kje dobiti vsa ta sredstva.”
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V uredništvo smo prejeli ogorčeno zgodbo bolnika, o tem kako na ljubljanski gastroenterološki kliniki, pacienti, predvsem rakavi bolniki, dobivajo infuzijske terapije kar na hodnikih. Kako se odgovorni pri UKC Ljubljana spopadajo s problematiko in kaj bi bila najhitrejša in najboljša možna rešitev za prostorsko stisko, sta preverila Snežana Ilijaš in Marko Rozman.
Na ljubljanski gastroenterološki kliniki se spopadajo s prostorsko stisko
V uredništvo smo prejeli ogorčeno zgodbo bolnika, o tem kako na ljubljanski gastroenterološki kliniki, pacienti, predvsem rakavi bolniki, dobivajo infuzijske terapije kar na hodnikih. Kako se odgovorni pri UKC Ljubljana spopadajo s problematiko in kaj bi bila najhitrejša in najboljša možna rešitev za prostorsko stisko?
“Sem bolnica s Crohnovo boleznijo že 35 let in 12 let prejemam biološka zdravila. Situacija na začetku, ko nas še ni bilo toliko na bioloških zdravilih je bila popolnoma drugačna. Z vso to povečanostjo in obolevnostjo števila oseb, ki imajo to bolezen, se je seveda stanje poslabšalo. Tako ni vredu, da če kdo pride na naročen pregled k zdravniku, pride v polno čakalnico in v kasneje lahko prejme infuzijo zdravil kar na hodniku kletnih prostorov klinike.”
Tako bolnica Mateja opisuje prostorsko stisko oziroma razmere v kletnih prostorih, kjer se nahaja klinični oddelek za gastroenterologijo v Ljubljani. V čakalnici ni dovolj stolov, bolniki so razporejeni tudi po zunanjem hodniku. Zaradi pomanjkanja prostora bolnikom tečejo kemoterapije kar na hodniku. V teh kletnih prostorih so na voljo le ene sanitarije za moške in ženske, in to pri bolnikih, ki potrebujejo stalen dostop do stranišč. Problematika je znana že dlje časa, premakne pa se nič.
Predstojnik oddelka za gastroenterologijo dr. Borut Štabuc poudarja, da se je število obravnavanih bolnikov v zadnjih štirih letih več kot podvojilo. Predolge čakalne dobe bi po njegovem mnenju zagotovo lahko odpravili, če bi le imeli ustrezne prostore za delo, saj 110 let stara stavba, v kateri je gastroenterološka klinika, trenutno poka po šivih. Na oddelku se letno zdravi okoli 3.300 bolnikov, opravijo več kot 17 tisoč preiskav in vsak dan se borijo s premajhnimi prostori, česar seveda ne občutijo zgolj zaposleni, ampak tudi bolniki.
“To so kletni prostori, nagnetenost je vedno velika, v sobi, kjer se točijo infuzije z zdravili, pa je samo osem postelj in seveda, ko ni dovolj prostora, pridejo bolniki z infuzijami na hodnik in jim tam tečejo zdravila, ker drugače ne gre.”
Je rešitev v izgradnji sekundarne bolnišnice za osrednjo Slovenijo? Po besedah Janeza Poklukarja, generalnega direktorja UKC Ljubljana se ponovno zatika pri denarju.
“Za gastrokliniko je ta trenutek odprt občinski podrobni prostorski načrt za to področje, kamor na Bohoričevi umeščamo novo gastrokliniko, tako da prihodnost vidimo. Seveda pa je tak projekt vreden od 20 do 40 milijonov evrov in ga ne bo težko uvrstiti v prostor, ampak kje dobiti vsa ta sredstva.”
Danes se je s sklepno prireditvijo že četrto leto zapored končala vseslovenska kolesarska pobuda družbe Butan plin in partnerjev Varno na kolesu. Osrednja aktivnost pobude je razpis za osnovne šole, ki je letos povezal 87 osnovnih šol in več kot 2500 otrok, osnovnošolk in osnovnošolcev, ki so v tekočem šolskem letu opravili kolesarski izpit in se tako v novi vlogi vključili v promet. Več pa Tadeja Bizilj.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ustavitev postopka preseženega primanjkljaja je bila pričakovana, saj je bil lanski deficit pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda. Zniževanje strukturnega primanjkljaja v prihodnji dveh letih po 0,6 odstotka, bdp-ja ne bo enostavno, zato komisija priporoča sprejem zdravstvene reforme in dolgotrajne oskrbe , ter pričakuje potrditev pokojninske reforme že do konca prihodnjega leta , so priv odzivi na evropska priporočila. Zbrala jih je Zdenka Bakalar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Ljubljanskem gradu poteka mednarodna konferenca o izzivih načrtovanja mestne krajine, ki ga prireja Društvo krajinskih arhitektov Slovenije in oddelek za krajinsko arhitekturo biotehniške fakultete. Udeležuje se ga prek 170 domačih in tujih strokovnjakov. Za Ljubljano, Zeleno prestolnico Evrope pa je to priložnost, da pokaže svoj pristop in svoje rešitve na tem področju. Prispevek Marjana Vešligaja.
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Da gre za pomembno odkritje priča tudi dejstvo, da je ameriška vlada nedavno razpisala prioritetni raziskovalni program, ki temelji prav na tem odkritju, saj je odkritje navedeno kot prva referenca, na kateri naj bi temeljile prijave na projekte. Vendar pa se na razpis ne morejo prijaviti naši raziskovalci, saj gre za razpis strateške narave, zato tujci nimajo dostopa. Na Jamovi v Ljubljani smo se o tem pogovarjali z vodjem raziskave prof. dr. Draganom Mihailovićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Urška Henigman se je o odkritju pogovarjala z vodjem raziskovalne skupine Draganom Mihailovićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob 9. maju, dnevu Evrope je Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji pripravila natečaj, na katerem so slovenski osnovnošolci z literarnimi, likovnimi in foto-video izdelki prikazali, kakšen je obraz, ki jim ga kaže Evropa. Šesto- do devetošolci so se tako poglobili v preteklost Evrope, nastanek Evropske unije, razmišljali so o tem, kaj jim EU pomeni ter kakšna je po njihovo prihodnost te meddržavne skupnosti. Natečaja se je udeležilo 28 različnih šol, med vsemi prispelimi izdelki sta žirija in obiskovalci Facebook strani informacijske pisarne izbrali najboljše, ki so priznanja prejeli danes. Kakšen obraz Evropa kaže osnovnošolcem, je preverila Andreja Gradišar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenski znanstveniki so prišli do novega pomembnega odkritja, ki ga je včeraj objavila prestižna znanstvena revija Nature Communication. Raziskovalci Kemijskega instituta so namreč ugotovili, kako naravni toksin, ki ga proizvaja deževnik, naredi poro na površini celice, pred katero se brani. Odkritje ima velik pomen tako za nadaljnjo raziskovanje možnih novih pristopov za boj proti bakterijskim okužbam, ki zaradi vse večje odpornosti bakterij na antibiotike, kot tudi za razvoj novih nanosenzorjev. V mednarodni raziskavi, ki so jo vodili in koordinirali ljubljanski strokovnjaki, so sodelovali še znanstveniki z oxfordske univerze, japonskega instituta Riken in britanskega podjetja Oxford Nanopore Technologies. Več o samem odkritju in njegovem pomenu lahko poslušate v pogovoru z vodjo raziskave in direktorjem Kemijskega instituta, prof. dr. Gregorjem Anderluhom. Foto: Kemijski institut
Neveljaven email naslov