Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V uredništvo smo prejeli ogorčeno zgodbo bolnika, o tem kako na ljubljanski gastroenterološki kliniki, pacienti, predvsem rakavi bolniki, dobivajo infuzijske terapije kar na hodnikih. Kako se odgovorni pri UKC Ljubljana spopadajo s problematiko in kaj bi bila najhitrejša in najboljša možna rešitev za prostorsko stisko, sta preverila Snežana Ilijaš in Marko Rozman.
Na ljubljanski gastroenterološki kliniki se spopadajo s prostorsko stisko
V uredništvo smo prejeli ogorčeno zgodbo bolnika, o tem kako na ljubljanski gastroenterološki kliniki, pacienti, predvsem rakavi bolniki, dobivajo infuzijske terapije kar na hodnikih. Kako se odgovorni pri UKC Ljubljana spopadajo s problematiko in kaj bi bila najhitrejša in najboljša možna rešitev za prostorsko stisko?
“Sem bolnica s Crohnovo boleznijo že 35 let in 12 let prejemam biološka zdravila. Situacija na začetku, ko nas še ni bilo toliko na bioloških zdravilih je bila popolnoma drugačna. Z vso to povečanostjo in obolevnostjo števila oseb, ki imajo to bolezen, se je seveda stanje poslabšalo. Tako ni vredu, da če kdo pride na naročen pregled k zdravniku, pride v polno čakalnico in v kasneje lahko prejme infuzijo zdravil kar na hodniku kletnih prostorov klinike.”
Tako bolnica Mateja opisuje prostorsko stisko oziroma razmere v kletnih prostorih, kjer se nahaja klinični oddelek za gastroenterologijo v Ljubljani. V čakalnici ni dovolj stolov, bolniki so razporejeni tudi po zunanjem hodniku. Zaradi pomanjkanja prostora bolnikom tečejo kemoterapije kar na hodniku. V teh kletnih prostorih so na voljo le ene sanitarije za moške in ženske, in to pri bolnikih, ki potrebujejo stalen dostop do stranišč. Problematika je znana že dlje časa, premakne pa se nič.
Predstojnik oddelka za gastroenterologijo dr. Borut Štabuc poudarja, da se je število obravnavanih bolnikov v zadnjih štirih letih več kot podvojilo. Predolge čakalne dobe bi po njegovem mnenju zagotovo lahko odpravili, če bi le imeli ustrezne prostore za delo, saj 110 let stara stavba, v kateri je gastroenterološka klinika, trenutno poka po šivih. Na oddelku se letno zdravi okoli 3.300 bolnikov, opravijo več kot 17 tisoč preiskav in vsak dan se borijo s premajhnimi prostori, česar seveda ne občutijo zgolj zaposleni, ampak tudi bolniki.
“To so kletni prostori, nagnetenost je vedno velika, v sobi, kjer se točijo infuzije z zdravili, pa je samo osem postelj in seveda, ko ni dovolj prostora, pridejo bolniki z infuzijami na hodnik in jim tam tečejo zdravila, ker drugače ne gre.”
Je rešitev v izgradnji sekundarne bolnišnice za osrednjo Slovenijo? Po besedah Janeza Poklukarja, generalnega direktorja UKC Ljubljana se ponovno zatika pri denarju.
“Za gastrokliniko je ta trenutek odprt občinski podrobni prostorski načrt za to področje, kamor na Bohoričevi umeščamo novo gastrokliniko, tako da prihodnost vidimo. Seveda pa je tak projekt vreden od 20 do 40 milijonov evrov in ga ne bo težko uvrstiti v prostor, ampak kje dobiti vsa ta sredstva.”
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V uredništvo smo prejeli ogorčeno zgodbo bolnika, o tem kako na ljubljanski gastroenterološki kliniki, pacienti, predvsem rakavi bolniki, dobivajo infuzijske terapije kar na hodnikih. Kako se odgovorni pri UKC Ljubljana spopadajo s problematiko in kaj bi bila najhitrejša in najboljša možna rešitev za prostorsko stisko, sta preverila Snežana Ilijaš in Marko Rozman.
Na ljubljanski gastroenterološki kliniki se spopadajo s prostorsko stisko
V uredništvo smo prejeli ogorčeno zgodbo bolnika, o tem kako na ljubljanski gastroenterološki kliniki, pacienti, predvsem rakavi bolniki, dobivajo infuzijske terapije kar na hodnikih. Kako se odgovorni pri UKC Ljubljana spopadajo s problematiko in kaj bi bila najhitrejša in najboljša možna rešitev za prostorsko stisko?
“Sem bolnica s Crohnovo boleznijo že 35 let in 12 let prejemam biološka zdravila. Situacija na začetku, ko nas še ni bilo toliko na bioloških zdravilih je bila popolnoma drugačna. Z vso to povečanostjo in obolevnostjo števila oseb, ki imajo to bolezen, se je seveda stanje poslabšalo. Tako ni vredu, da če kdo pride na naročen pregled k zdravniku, pride v polno čakalnico in v kasneje lahko prejme infuzijo zdravil kar na hodniku kletnih prostorov klinike.”
Tako bolnica Mateja opisuje prostorsko stisko oziroma razmere v kletnih prostorih, kjer se nahaja klinični oddelek za gastroenterologijo v Ljubljani. V čakalnici ni dovolj stolov, bolniki so razporejeni tudi po zunanjem hodniku. Zaradi pomanjkanja prostora bolnikom tečejo kemoterapije kar na hodniku. V teh kletnih prostorih so na voljo le ene sanitarije za moške in ženske, in to pri bolnikih, ki potrebujejo stalen dostop do stranišč. Problematika je znana že dlje časa, premakne pa se nič.
Predstojnik oddelka za gastroenterologijo dr. Borut Štabuc poudarja, da se je število obravnavanih bolnikov v zadnjih štirih letih več kot podvojilo. Predolge čakalne dobe bi po njegovem mnenju zagotovo lahko odpravili, če bi le imeli ustrezne prostore za delo, saj 110 let stara stavba, v kateri je gastroenterološka klinika, trenutno poka po šivih. Na oddelku se letno zdravi okoli 3.300 bolnikov, opravijo več kot 17 tisoč preiskav in vsak dan se borijo s premajhnimi prostori, česar seveda ne občutijo zgolj zaposleni, ampak tudi bolniki.
“To so kletni prostori, nagnetenost je vedno velika, v sobi, kjer se točijo infuzije z zdravili, pa je samo osem postelj in seveda, ko ni dovolj prostora, pridejo bolniki z infuzijami na hodnik in jim tam tečejo zdravila, ker drugače ne gre.”
Je rešitev v izgradnji sekundarne bolnišnice za osrednjo Slovenijo? Po besedah Janeza Poklukarja, generalnega direktorja UKC Ljubljana se ponovno zatika pri denarju.
“Za gastrokliniko je ta trenutek odprt občinski podrobni prostorski načrt za to področje, kamor na Bohoričevi umeščamo novo gastrokliniko, tako da prihodnost vidimo. Seveda pa je tak projekt vreden od 20 do 40 milijonov evrov in ga ne bo težko uvrstiti v prostor, ampak kje dobiti vsa ta sredstva.”
25 let Slovenije: 26.12.1990, prenos zasedanja slovenske skupščine na Radiu Slovenija, komentator Marjan Rogelj.
25 let Slovenije: Radio Koper, 21.12.1990, o pripravah na plebiscit in voščilo Lojzeta Peterleta, predsednika slovenske vlade.
25 let Slovenije: 24.12.1990, pogovor novinarja Radia Koper (Tomo Šajn) s planincem Jankom Muho o plebiscitu, vzdušju.
Po sobotnem prometnem kolapsu na Štajerskem je na vprašanja Borisa Žgajnarja odgovarjal Ulrich Zorin z Darsa.
Pred 25 leti so se volivke in volivci odločili, da Slovenija postane samostojna in neodvisna država. 23. decembra 1990, na dan plebiscita, je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev in 95 odstotkov tistih, ki so se plebiscita udeležili, glasovalo ZA slovensko samostojnost. V teh dneh tudi na Valu 202 obujamo spomine, opisujemoi razmere, v katerih smo živeli pred 25 leti, jih primerjamo z današnjimi … in se sprašujemo, kakšna bo Slovenija čez 25 let.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990. Za uvod smo se o zgodovinskih okoliščinah, ki so odločilno vplivale na odločitev za samostojno Slovenijo, pogovarjali z zgodovinarjem dr. Zdenkom Čepičem.
Ko je Organizacija združenih narodov 11. december razglasila za mednarodni dan gora, ki ga obeležujemo od leta 2003, ni nihče slutil, da bo ta dan doživel toliko uspešnih ponovitev. Tudi Planinska zveza Slovenije se leto za letom na ta dan odziva z različnim spektrom prireditev, ki vsako leto zajemajo vedno več planinskih društev ter nagovarjajo širšo planinsko javnost. Minulo leto so tako ta decembrski dan posvetili gorskemu kmetijstvu, leto poprej so o gorah razmišljali kot o ključu do trajnostne prihodnosti. Mednarodni dan gora vsako leto obeležujejo kot priložnost za osveščanje, priložnost za pozitivne spremembe v gorskem svetu, priložnost za čim pristnejše sožitje z naravo in odnosom do nje, priložnost za zavestno ohranjanje naravne in kulturne dediščine, so zapisali na Planinski zvezi Slovenije. Letos je mednarodni dan gora potekal pod skupnim naslovom 'Beremo gore'. Odziv v Sloveniji je bil izjemen, 11. decembra je potekalo le nekaj manj kot 50 prireditev na to temo.
Družine z otroki s posebnimi potrebami so poslale na Ministrstvo za delo in družino, na Ministrstvo za šolstvo, Uradu varuhinje človekovih pravic in drugim institucijam, ki skrbijo za obravnavo njihovih otrok, zahtevo po poenotenju sistema pomoči, poenotenju in poenostavitvi zakonodaje in po ukinitvi nepotrebne birokracije, ki preobremenjenim staršem še otežuje skrb za svoje otroke s posebnimi potrebami. Kako izgleda življenje družine z otrokom, ki ima posebne potrebe, je Cirili Štuber povedala Jasna Furman, mama petletnega Marka, ki ima cerebralno paralizo.
V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
V Sloveniji obvezno cepljenje otrok proti nevarnim nalezljivim boleznim, kot so denimo davica, rdečke ali otroška paraliza, zagotavlja visoko precepljenost prebivalstva, ki se še giblje okoli priporočenih 95 odstotkov. Vseeno je v zadnjem času zaznati rahel upad. Mnogo slabše pa je stanje pri boleznih, kjer je cepljenje zgolj priporočeno. Na evropskem repu smo tudi pri precepljenosti zdravstvenega osebja. Predstavniki stroke so na današnji okrogli mizi, ki jo je organiziral STAklub, opozorili predvsem na pomen ozaveščanja najširše javnosti o koristih, ki jih cepljenje prinaša. Foto: Public Photos Domain
Ta teden je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani potekala prireditev Proti kulturi strahu, s katero je fakulteta akademsko in angažirano odprla prostor za soočenje strahov v zvezi z begunsko problematiko in migracijskimi tokovi. Oblasti se ob aktualni begunski problematiki ukvarjajo predvsem z varnostnim vidikom, ki ga tako rekoč brez izjeme povzemajo tudi največji mediji. V ljudi in družbo kot celoto se je zalezel strah, ki nas hromi in jemlje prostor za razmislek, brez katerega uspešno soočenje z vzroki in mehanizmi te in prihodnjih »kriz« preprosto ni mogoče. Kako se soočiti s strahom in vzpostaviti prostor za razmislek?
"Rastimo skupaj v Evropi brez ovir" je geslo današnjega mednarodnega dneva invalidov. Svet za invalide Republike Slovenije je v poslanici zapisal, da je še posebno pomembno poskrbeti za invalidne otroke in mlade ter njihovo vključevanje v družbo. O tem, s kakšnimi težavami se srečujejo mladi invalidi, je Petra Medved vprašala predsednika Društva študentov invalidov Slovenije Martina Geca.
Dr. Blaž Dolinšek, tehnični direktor Gradbenega inštituta ZRMK, o dobri domači praksi popotresne sanacije in o tujih praksah protipotresne gradnje.
Igor Leiler je Slovenec, ki na Japonskem živi že 37 let. Kako je doživel zadnja dva velika potresa, ga je vprašala Darja Pograjc.
Neveljaven email naslov