Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kolikokrat ste v zadnjem mesecu slišali besede »Srečno novo leto«? A kaj tistemu, ki to voščilo izreče, ter onemu, ki mu je voščilo namenjeno, to sploh pomeni? Kaj je sreča, jo vsi dojemamo enako ali ima vsak svojo predstavo, kako je biti srečen? Verjetno bi vsak posameznik odgovoril nekoliko po svoje, zato je Andreja Čokl poiskala sogovornika, ki o sreči tudi predavata in pišeta knjige. Meik Wiking prihaja iz ene najbolj srečnih držav na svetu, Danske. Poleg tega je direktor Inštituta za raziskovanje sreče, ki je o sreči predaval že v več kot 40 državah po vsem svetu. Polona Kisovec pa o sreči razmišlja v knjigi »Odklopi srečo. Vklopi življenje.«, ki je izšla pred prazniki.
Pogovor s poklicnim raziskovalcem sreče in avtorico knjige o sreči
Sreča in iskanje le-te v zadnjih letih postajata predmet vse več čisto pravih znanstvenih raziskav, medtem ko sta že dolgo tema številnih pogovorov, novinarskih člankov in knjig za samopomoč. Leta 2012 je izšlo tudi prvo Svetovno poročilo o sreči OZN. Na vrhu lestvice najbolj srečnih držav že vse od prvega poročila vladajo skandinavske države in Meik Wiking prihaja iz ene od njih. Mnogi ga poznajo tudi kot avtorja knjižnih uspešnic »Hygge – Umetnost dobrega življenja po dansko« in »Lykke – Dansko iskanje najsrečnejših ljudi na svetu«. O sreči na delovnem mestu in sreči nasploh je na povabilo za energetiko specializirane medijske hiše Montel Energetika.NET predaval na konferenci En.ekonomika & industrija 019, nas pa je zanimalo, kako človek sploh postane poklicni raziskovalec sreče?
“Vem, da se sliši kot čaroben poklic in ljudje si predstavljajo, da cel dan posedam, jem sladoled ter opazujem pasje mladiče. A v resnici se na Inštitutu za raziskovanje sreče trudimo za znanstveni pristop v raziskovanju sreče, dobrega počutja in kakovosti življenja. Upoštevamo statistiko, podatke, študije, dokaze, da bi odgovorili na tri vprašanja: kako meriti nekaj tako neotipljivega in subjektivnega, kot je sreča, zakaj so nekateri ljudje srečnejši od drugih in kako lahko izboljšamo kakovost življenja.”
Seveda pa Meik Wiking in njegov Inštitut za raziskovanje sreče nista prva, ki sta skušala razvozlati skrivnost sreče. O njej je v stari Grčiji razmišljal že Aristotel. Med tistimi, ki so se raziskovanja sreče lotili v zadnjem času, pa je tudi Polona Kisovec, marketinška strokovnjakinja, avtorica in predavateljica. Pred dobrim mesecem je namreč izšla njena knjiga »Odklopi srečo. Vklopi življenje.« V njej piše, da smo danes pod pritiskom večnega iskanja pojma »popolnosti sreče« predvsem zaradi družbenih omrežij in večnih primerjav z »bolj srečnimi od sebe«.
“Preveč smo obremenjeni s stvarmi, ki jih nimamo, namesto da bi znali ceniti to, kar imamo. Vedno želimo več in več. Tudi če smo 99% srečni, bomo še vedno občutili nesrečo zaradi tistega 1%.”
Kako, če sploh, se je razumevanje sreče spreminjalo skozi zgodovino, katere so najbolj srečne države in zakaj, so bolj srečni moški ali ženske, kaj nam preprečuje, da bi bili srečni, in navsezadnje, je nekaj tako subjektivnega, kot je sreča, sploh mogoče zares znanstveno izmeriti, pa v pogovoru z obema strokovnjakoma.
4472 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kolikokrat ste v zadnjem mesecu slišali besede »Srečno novo leto«? A kaj tistemu, ki to voščilo izreče, ter onemu, ki mu je voščilo namenjeno, to sploh pomeni? Kaj je sreča, jo vsi dojemamo enako ali ima vsak svojo predstavo, kako je biti srečen? Verjetno bi vsak posameznik odgovoril nekoliko po svoje, zato je Andreja Čokl poiskala sogovornika, ki o sreči tudi predavata in pišeta knjige. Meik Wiking prihaja iz ene najbolj srečnih držav na svetu, Danske. Poleg tega je direktor Inštituta za raziskovanje sreče, ki je o sreči predaval že v več kot 40 državah po vsem svetu. Polona Kisovec pa o sreči razmišlja v knjigi »Odklopi srečo. Vklopi življenje.«, ki je izšla pred prazniki.
Pogovor s poklicnim raziskovalcem sreče in avtorico knjige o sreči
Sreča in iskanje le-te v zadnjih letih postajata predmet vse več čisto pravih znanstvenih raziskav, medtem ko sta že dolgo tema številnih pogovorov, novinarskih člankov in knjig za samopomoč. Leta 2012 je izšlo tudi prvo Svetovno poročilo o sreči OZN. Na vrhu lestvice najbolj srečnih držav že vse od prvega poročila vladajo skandinavske države in Meik Wiking prihaja iz ene od njih. Mnogi ga poznajo tudi kot avtorja knjižnih uspešnic »Hygge – Umetnost dobrega življenja po dansko« in »Lykke – Dansko iskanje najsrečnejših ljudi na svetu«. O sreči na delovnem mestu in sreči nasploh je na povabilo za energetiko specializirane medijske hiše Montel Energetika.NET predaval na konferenci En.ekonomika & industrija 019, nas pa je zanimalo, kako človek sploh postane poklicni raziskovalec sreče?
“Vem, da se sliši kot čaroben poklic in ljudje si predstavljajo, da cel dan posedam, jem sladoled ter opazujem pasje mladiče. A v resnici se na Inštitutu za raziskovanje sreče trudimo za znanstveni pristop v raziskovanju sreče, dobrega počutja in kakovosti življenja. Upoštevamo statistiko, podatke, študije, dokaze, da bi odgovorili na tri vprašanja: kako meriti nekaj tako neotipljivega in subjektivnega, kot je sreča, zakaj so nekateri ljudje srečnejši od drugih in kako lahko izboljšamo kakovost življenja.”
Seveda pa Meik Wiking in njegov Inštitut za raziskovanje sreče nista prva, ki sta skušala razvozlati skrivnost sreče. O njej je v stari Grčiji razmišljal že Aristotel. Med tistimi, ki so se raziskovanja sreče lotili v zadnjem času, pa je tudi Polona Kisovec, marketinška strokovnjakinja, avtorica in predavateljica. Pred dobrim mesecem je namreč izšla njena knjiga »Odklopi srečo. Vklopi življenje.« V njej piše, da smo danes pod pritiskom večnega iskanja pojma »popolnosti sreče« predvsem zaradi družbenih omrežij in večnih primerjav z »bolj srečnimi od sebe«.
“Preveč smo obremenjeni s stvarmi, ki jih nimamo, namesto da bi znali ceniti to, kar imamo. Vedno želimo več in več. Tudi če smo 99% srečni, bomo še vedno občutili nesrečo zaradi tistega 1%.”
Kako, če sploh, se je razumevanje sreče spreminjalo skozi zgodovino, katere so najbolj srečne države in zakaj, so bolj srečni moški ali ženske, kaj nam preprečuje, da bi bili srečni, in navsezadnje, je nekaj tako subjektivnega, kot je sreča, sploh mogoče zares znanstveno izmeriti, pa v pogovoru z obema strokovnjakoma.
Skoraj 15 tisoč ljudi je že ponudilo pomoč prizadetim v poplavah, pa še ni minilo niti 24 ur od začetka njenega delovanja.
Katastrofalne poplave v Sloveniji so prizadele tudi najbolj ranljive skupine, med katerimi so tudi slepi in slabovidni. Marsikje je deroča voda povsem spremenila njihova domača okolja, zato se soočajo z velikimi težavami pri orientaciji. Pomoč skrbnikov, psov vodnikov, svojcev, prijateljev in prostovoljcev je zato neprecenljiva. Kot poudarja predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl je v kriznih razmerah ključna komunikacija, pomembno vlogo pri informiranju slepih in slabovidnih pa ima tudi radio. S predsednikom krovne organizacije društev slepih in slabovidnih se je pogovarjal Rok Valenčič.
Razmere po katastrofalnih poplavah v Zgornji Savinjski dolini so še vedno zelo resne. Zdaj največ težav povzročajo plazovi, ki ogrožajo številne hiše. V občini Luče se je narava najbolj znesla nad zaselkom Struge; od tam so evakuirali vseh 50 prebivalcev, med njimi tudi Jožeta Vaudija ter Urško Orešnik in njeno mamo Terezijo Zamernik.
Smo na vrhuncu turistične sezone, letos je Sloveniji po nekaj slabših letih zaradi epidemije koronavirusa kazalo zelo dobro, potem pa so se zgodile poplave … Te so seveda vplivale tudi na turizem, ta je zelo občutljiva gospodarska panoga, je pa za Slovenijo zelo pomembna. In čeprav je bila glavna skrb zdaj v prvih dneh posvečena reševanju lokalnega prebivalstva in njihovega premoženja, so pomoč potrebovali tudi številni turisti, ki so bili v preteklih dneh v Sloveniji. Poročali smo o evakuacijah turistov iz kampov, mnogi so se odločili predčasno zapustiti Slovenijo. Prav tako se na številnih spletnih forumih in družbenih omrežjih pojavljajo vprašanja tistih, ki so nameravali Slovenijo obiskati v naslednjih dneh, pa zdaj ne vedo, ali priti ali raje odpovedati potovanje. In tistih, ki so že v Sloveniji, pa iščejo zanimive kraje, ki v poplavah niso bili prizadeti in jih lahko obiščejo … Kakorkoli, razmere pri nas so in še bodo vplivale tudi na turizem, zato je Andreja Čokl poklicala Turistično-gostinsko zbornico Slovenije. Njen direktor Fedja Pobegajlo pravi, da podatke o razmerah še zbirajo, a vpliv poplav na slovenski turizem bo nedvomno precejšen.
V Južni Koreji se je na t.i. Jamboreeju zbralo več kot 40.000 skavtov in tabornikov iz 158 držav, tudi iz Slovenije. Gre za dogodek, ki poteka vsake štiri leta, osrednje teme tokratnega dogodka pa so svetovni razvoj, svetovni mir, kulturna raznolikost, pustolovščina, zabava in prijateljstvo. Poklicali smo v Južno Korejo in govorili z vodnico Lano Pavšič in udeleženko jamboreeja Žano Čamdžič.
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Neveljaven email naslov