Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kolikokrat ste v zadnjem mesecu slišali besede »Srečno novo leto«? A kaj tistemu, ki to voščilo izreče, ter onemu, ki mu je voščilo namenjeno, to sploh pomeni? Kaj je sreča, jo vsi dojemamo enako ali ima vsak svojo predstavo, kako je biti srečen? Verjetno bi vsak posameznik odgovoril nekoliko po svoje, zato je Andreja Čokl poiskala sogovornika, ki o sreči tudi predavata in pišeta knjige. Meik Wiking prihaja iz ene najbolj srečnih držav na svetu, Danske. Poleg tega je direktor Inštituta za raziskovanje sreče, ki je o sreči predaval že v več kot 40 državah po vsem svetu. Polona Kisovec pa o sreči razmišlja v knjigi »Odklopi srečo. Vklopi življenje.«, ki je izšla pred prazniki.
Pogovor s poklicnim raziskovalcem sreče in avtorico knjige o sreči
Sreča in iskanje le-te v zadnjih letih postajata predmet vse več čisto pravih znanstvenih raziskav, medtem ko sta že dolgo tema številnih pogovorov, novinarskih člankov in knjig za samopomoč. Leta 2012 je izšlo tudi prvo Svetovno poročilo o sreči OZN. Na vrhu lestvice najbolj srečnih držav že vse od prvega poročila vladajo skandinavske države in Meik Wiking prihaja iz ene od njih. Mnogi ga poznajo tudi kot avtorja knjižnih uspešnic »Hygge – Umetnost dobrega življenja po dansko« in »Lykke – Dansko iskanje najsrečnejših ljudi na svetu«. O sreči na delovnem mestu in sreči nasploh je na povabilo za energetiko specializirane medijske hiše Montel Energetika.NET predaval na konferenci En.ekonomika & industrija 019, nas pa je zanimalo, kako človek sploh postane poklicni raziskovalec sreče?
“Vem, da se sliši kot čaroben poklic in ljudje si predstavljajo, da cel dan posedam, jem sladoled ter opazujem pasje mladiče. A v resnici se na Inštitutu za raziskovanje sreče trudimo za znanstveni pristop v raziskovanju sreče, dobrega počutja in kakovosti življenja. Upoštevamo statistiko, podatke, študije, dokaze, da bi odgovorili na tri vprašanja: kako meriti nekaj tako neotipljivega in subjektivnega, kot je sreča, zakaj so nekateri ljudje srečnejši od drugih in kako lahko izboljšamo kakovost življenja.”
Seveda pa Meik Wiking in njegov Inštitut za raziskovanje sreče nista prva, ki sta skušala razvozlati skrivnost sreče. O njej je v stari Grčiji razmišljal že Aristotel. Med tistimi, ki so se raziskovanja sreče lotili v zadnjem času, pa je tudi Polona Kisovec, marketinška strokovnjakinja, avtorica in predavateljica. Pred dobrim mesecem je namreč izšla njena knjiga »Odklopi srečo. Vklopi življenje.« V njej piše, da smo danes pod pritiskom večnega iskanja pojma »popolnosti sreče« predvsem zaradi družbenih omrežij in večnih primerjav z »bolj srečnimi od sebe«.
“Preveč smo obremenjeni s stvarmi, ki jih nimamo, namesto da bi znali ceniti to, kar imamo. Vedno želimo več in več. Tudi če smo 99% srečni, bomo še vedno občutili nesrečo zaradi tistega 1%.”
Kako, če sploh, se je razumevanje sreče spreminjalo skozi zgodovino, katere so najbolj srečne države in zakaj, so bolj srečni moški ali ženske, kaj nam preprečuje, da bi bili srečni, in navsezadnje, je nekaj tako subjektivnega, kot je sreča, sploh mogoče zares znanstveno izmeriti, pa v pogovoru z obema strokovnjakoma.
4472 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kolikokrat ste v zadnjem mesecu slišali besede »Srečno novo leto«? A kaj tistemu, ki to voščilo izreče, ter onemu, ki mu je voščilo namenjeno, to sploh pomeni? Kaj je sreča, jo vsi dojemamo enako ali ima vsak svojo predstavo, kako je biti srečen? Verjetno bi vsak posameznik odgovoril nekoliko po svoje, zato je Andreja Čokl poiskala sogovornika, ki o sreči tudi predavata in pišeta knjige. Meik Wiking prihaja iz ene najbolj srečnih držav na svetu, Danske. Poleg tega je direktor Inštituta za raziskovanje sreče, ki je o sreči predaval že v več kot 40 državah po vsem svetu. Polona Kisovec pa o sreči razmišlja v knjigi »Odklopi srečo. Vklopi življenje.«, ki je izšla pred prazniki.
Pogovor s poklicnim raziskovalcem sreče in avtorico knjige o sreči
Sreča in iskanje le-te v zadnjih letih postajata predmet vse več čisto pravih znanstvenih raziskav, medtem ko sta že dolgo tema številnih pogovorov, novinarskih člankov in knjig za samopomoč. Leta 2012 je izšlo tudi prvo Svetovno poročilo o sreči OZN. Na vrhu lestvice najbolj srečnih držav že vse od prvega poročila vladajo skandinavske države in Meik Wiking prihaja iz ene od njih. Mnogi ga poznajo tudi kot avtorja knjižnih uspešnic »Hygge – Umetnost dobrega življenja po dansko« in »Lykke – Dansko iskanje najsrečnejših ljudi na svetu«. O sreči na delovnem mestu in sreči nasploh je na povabilo za energetiko specializirane medijske hiše Montel Energetika.NET predaval na konferenci En.ekonomika & industrija 019, nas pa je zanimalo, kako človek sploh postane poklicni raziskovalec sreče?
“Vem, da se sliši kot čaroben poklic in ljudje si predstavljajo, da cel dan posedam, jem sladoled ter opazujem pasje mladiče. A v resnici se na Inštitutu za raziskovanje sreče trudimo za znanstveni pristop v raziskovanju sreče, dobrega počutja in kakovosti življenja. Upoštevamo statistiko, podatke, študije, dokaze, da bi odgovorili na tri vprašanja: kako meriti nekaj tako neotipljivega in subjektivnega, kot je sreča, zakaj so nekateri ljudje srečnejši od drugih in kako lahko izboljšamo kakovost življenja.”
Seveda pa Meik Wiking in njegov Inštitut za raziskovanje sreče nista prva, ki sta skušala razvozlati skrivnost sreče. O njej je v stari Grčiji razmišljal že Aristotel. Med tistimi, ki so se raziskovanja sreče lotili v zadnjem času, pa je tudi Polona Kisovec, marketinška strokovnjakinja, avtorica in predavateljica. Pred dobrim mesecem je namreč izšla njena knjiga »Odklopi srečo. Vklopi življenje.« V njej piše, da smo danes pod pritiskom večnega iskanja pojma »popolnosti sreče« predvsem zaradi družbenih omrežij in večnih primerjav z »bolj srečnimi od sebe«.
“Preveč smo obremenjeni s stvarmi, ki jih nimamo, namesto da bi znali ceniti to, kar imamo. Vedno želimo več in več. Tudi če smo 99% srečni, bomo še vedno občutili nesrečo zaradi tistega 1%.”
Kako, če sploh, se je razumevanje sreče spreminjalo skozi zgodovino, katere so najbolj srečne države in zakaj, so bolj srečni moški ali ženske, kaj nam preprečuje, da bi bili srečni, in navsezadnje, je nekaj tako subjektivnega, kot je sreča, sploh mogoče zares znanstveno izmeriti, pa v pogovoru z obema strokovnjakoma.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Potem ko so potrošniške organizacije v preteklih desetletjih že uspešno dosegle prepoved napačnih trditev pri izdelkih, jih ta naloga še čaka na področju storitev. Zeleno letenje je tak bistroumni nesmisel, s katerim poskušajo letalske družbe od potrošnikov iztisniti še kak dodaten evro.
Črnogorski predsednik Jakov Milatović bo danes nadaljeval posvetovanja s predstavniki parlamentarnih strank, o katerih bo podelil mandat za sestavo nove vlade. Po pričakovanjih naj bi novi mandatar postal vodja gibanja Evropa zdaj Milojko Spajić, ki se o novi koaliciji pogaja tudi s prosrbsko in prorusko koalicijo strank. Kot je Jakov Milatović povedal v intervjuju našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu, pričakuje vlado, ki bo končala blokado evropske poti in poskrbela, da bo Črna gora v nekaj letih nova članica Evropske unije.
Rezultati 25-letnega štetja in opazovanja štorkelj kažejo, da populacija v Sloveniji raste, njihova bivališča pa se pomikajo z vzhoda proti zahodu. Cirila Štuber se je o štorkljah v Sloveniji pogovarjala z Uršo Gajšek iz DOPPS. Foto: Urša Gajšek
Letna inflacija se umirja, julija je bila 6,1 odstotna. Po metodologiji Eurostata, ki zagotavlja primerljivost med državami Evropske unije pa še nižja, in sicer 5,7 odstotna. Na upad so vplivali cenejši energenti, medtem ko je hrana še vedno za dobro desetino dražja kot lani. Pričakovati je nadaljevanje umirjanje inflacije, inflacijski pritiski bodo občutnejši pri storitvah, saj so povezani s povečanjem plač in visoko zaposlenostjo, komentira Milan Damjanovič iz analitskega centra Banke Slovenije.
Zadnjo nedeljo v juliju smo obeleževali mednarodni dan barij. Barja so vrsta mokrišč, ki je pomembna predvsem za ohranjanje biotske pestrosti, pa tudi za blažitev podnebnih sprememb. Ljudje pa se premalokrat zavedamo njihove pomembnosti, saj so prav zaradi človeške dejavnosti vedno bolj ogrožena. Več o pomembnosti barij je Lani Furlan povedal dr. Mihael Jožef Toman, profesor za ekologijo in varstvo celinskih voda na biotehniški fakulteti univerze v Ljubljani in podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda.
Neveljaven email naslov