Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Biotehnologinja Petra Sušjan, kemičarka Špela Trafela in fizičarka Lara Ulčakar so letošnje štipendistke programa Za ženske v znanosti, ki ga organizirata L’Oreal Adria in Slovenska nacionalna komisija za Unesco. Na ta način podpirajo in spodbujajo mlade vrhunske znanstvenice na začetku kariere z enkratnimi štipendijami v višini 5000 evrov. Tovrstna podpora je pomembna, saj v raziskovalni dejavnosti v Evropski uniji dela le tretjina žensk, najslabše so zastopane v zasebnem sektorju ter više, ko pogledamo po hierarhični lestvici. V Sloveniji je doktorandk polovica, na vodstvenih položajih je žensk le še 17 odstotkov.
Petra Sušjan, dr. Špela Trafela in Lara Ulčakar so letošnje štipendistke programa Za ženske v znanosti
Biotehnologinja Petra Sušjan, kemičarka Špela Trafela in fizičarka Lara Ulčakar so letošnje štipendistke programa Za ženske v znanosti, ki ga organizirata L’Oreal Adria in Slovenska nacionalna komisija za Unesco. Na ta način podpirajo in spodbujajo mlade vrhunske znanstvenice na začetku kariere z enkratnimi štipendijami v višini 5000 evrov. Tovrstna podpora je pomembna, saj v raziskovalni dejavnosti v Evropski uniji dela le tretjina žensk, najslabše so zastopane v zasebnem sektorju ter više, ko pogledamo po hierarhični lestvici. V Sloveniji je doktorandk polovica, na vodstvenih položajih je žensk le še 17 odstotkov.
Biotehnologinja Petra Sušjan raziskuje na področju biomedicine. Zanimajo jo mehanizmi, ki aktivirajo in zavirajo delovanje večproteinskega kompleksa inflamasona NLRP 3, ki je ključen pri številnih vnetnih boleznih sodobnega časa, kot so Alzheimerjeva bolezen ali arterioskleroza.
“V znanosti mi je všeč dinamika dela. Vsakodnevno srečevanje z novimi izzivi in problemi, ki razkrivajo kompleksnost življenja mi daje motivacijo za kakovostno delo in vztrajanje v tem, včasih tudi malo nehvaležnem poklicu. “
Lara Ulčakar je teoretska fizičarka, ki se osredotoča na neravnovesno dinamiko topoloških izolatorjev. To so materiali z eksotičnimi lastnostmi, ki se v notranjosti obnašajo kot izolator, torej ne prepuščajo električnega toka, po robovih pa prenašajo električni tok brez upora. Gre za temeljne raziskave, ki pa utegnejo biti zelo uporabne na področju nanofizike in v kvantnih računalnikih.
“Potrebno je veliko dela in natančnosti. Predvsem pa sem se naučila, da ne smeš biti prehitro zadovoljna, ko že misliš, da imaš rezultat. Potrebno je ostati kritičen in poskusiti rezultat spodbiti.”
Kemičarka dr. Špela Trafela se posveča raziskavam nanomaterialov, ki bi učinkovito zaznali rakotvorni formaldehid za uporabo v senzorjih.
“Delo v znanosti te definitivno ne naredi materialno bogatega, še posebej tu v Sloveniji ne. Moraš imeti zagon. Med doktorskim študijem sem imela tudi težko obdobje, ko rezultatov ni bilo. Sem se morala nekaj časa kar siliti, ampak na koncu je le uspelo.”
Vabljeni k poslušanju pogovora z letošnjimi štipendistkami, ki so pripovedovale o svojih raziskavah in izkušnjah z delom v znanosti.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Biotehnologinja Petra Sušjan, kemičarka Špela Trafela in fizičarka Lara Ulčakar so letošnje štipendistke programa Za ženske v znanosti, ki ga organizirata L’Oreal Adria in Slovenska nacionalna komisija za Unesco. Na ta način podpirajo in spodbujajo mlade vrhunske znanstvenice na začetku kariere z enkratnimi štipendijami v višini 5000 evrov. Tovrstna podpora je pomembna, saj v raziskovalni dejavnosti v Evropski uniji dela le tretjina žensk, najslabše so zastopane v zasebnem sektorju ter više, ko pogledamo po hierarhični lestvici. V Sloveniji je doktorandk polovica, na vodstvenih položajih je žensk le še 17 odstotkov.
Petra Sušjan, dr. Špela Trafela in Lara Ulčakar so letošnje štipendistke programa Za ženske v znanosti
Biotehnologinja Petra Sušjan, kemičarka Špela Trafela in fizičarka Lara Ulčakar so letošnje štipendistke programa Za ženske v znanosti, ki ga organizirata L’Oreal Adria in Slovenska nacionalna komisija za Unesco. Na ta način podpirajo in spodbujajo mlade vrhunske znanstvenice na začetku kariere z enkratnimi štipendijami v višini 5000 evrov. Tovrstna podpora je pomembna, saj v raziskovalni dejavnosti v Evropski uniji dela le tretjina žensk, najslabše so zastopane v zasebnem sektorju ter više, ko pogledamo po hierarhični lestvici. V Sloveniji je doktorandk polovica, na vodstvenih položajih je žensk le še 17 odstotkov.
Biotehnologinja Petra Sušjan raziskuje na področju biomedicine. Zanimajo jo mehanizmi, ki aktivirajo in zavirajo delovanje večproteinskega kompleksa inflamasona NLRP 3, ki je ključen pri številnih vnetnih boleznih sodobnega časa, kot so Alzheimerjeva bolezen ali arterioskleroza.
“V znanosti mi je všeč dinamika dela. Vsakodnevno srečevanje z novimi izzivi in problemi, ki razkrivajo kompleksnost življenja mi daje motivacijo za kakovostno delo in vztrajanje v tem, včasih tudi malo nehvaležnem poklicu. “
Lara Ulčakar je teoretska fizičarka, ki se osredotoča na neravnovesno dinamiko topoloških izolatorjev. To so materiali z eksotičnimi lastnostmi, ki se v notranjosti obnašajo kot izolator, torej ne prepuščajo električnega toka, po robovih pa prenašajo električni tok brez upora. Gre za temeljne raziskave, ki pa utegnejo biti zelo uporabne na področju nanofizike in v kvantnih računalnikih.
“Potrebno je veliko dela in natančnosti. Predvsem pa sem se naučila, da ne smeš biti prehitro zadovoljna, ko že misliš, da imaš rezultat. Potrebno je ostati kritičen in poskusiti rezultat spodbiti.”
Kemičarka dr. Špela Trafela se posveča raziskavam nanomaterialov, ki bi učinkovito zaznali rakotvorni formaldehid za uporabo v senzorjih.
“Delo v znanosti te definitivno ne naredi materialno bogatega, še posebej tu v Sloveniji ne. Moraš imeti zagon. Med doktorskim študijem sem imela tudi težko obdobje, ko rezultatov ni bilo. Sem se morala nekaj časa kar siliti, ampak na koncu je le uspelo.”
Vabljeni k poslušanju pogovora z letošnjimi štipendistkami, ki so pripovedovale o svojih raziskavah in izkušnjah z delom v znanosti.
Karneval v Viareggiu je ena najbolj znanih pustnih prireditev v Italiji, na kateri se domačini predstavljajo z ogromnimi alegoričnimi vozovi na politične in socialne teme. Predstava na priobalni promenadi je obilno zabeljena s plesom in rajanjem. V Viareggio se je zapeljal tudi naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Na slovenski točki osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav Safe.si so ob mesecu varne rabe interneta, ki poteka tudi letošnji februar, pripravili nova gradiva, različne dejavnosti na šolah in celodnevni seminar s predavanji. Tokratni dan varne rabe interneta poteka pod geslom Ustvarjaj, povezuj in širi spoštovanje: prijaznejši internet se začne s teboj.
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
20-to stoletje je zaznamovalo rojstvo veleblagovnice in nakupovalnega centra kot posvečenega prostora potrošniške družbe. Za pionirja obmestnega nakupovalnega centra velja veleblagovnica Northgate, ki so jo zgradili leta 1950 v Seattlu v Združenih državah Amerike. 21-to stoletje zaznamuje digitalizacija vseh področij našega življenja, tudi nakupovanja. Seattle pa je spet mesto, kjer so odprli prvo trgovino svoje vrste na svetu.
Kurenti si bodo opolnoči nadeli svoje zvonce. Do pustnega torka se v predvsem v Spodnjem Podravju obeta pestro dogajanje. Kurentovanje bo privabilo 100.000 ljudi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na čelu NSi je prišlo do menjave. Kako vidi stranko v prihodnosti v.d. Matej Tonin? Kako potezo komentira analitik dr. Alem Maksutti?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ste vedeli, da skoraj 20 odstotkov Slovenk in Slovencev vsaj v enem obdobju življenja potrebuje tako imenovano lahko branje? Brez njega so slabše obveščeni in slabše socialno vključeni, poudarjajo v zavodu Risa – centru za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje, v katerem so pripravili današnji posvet in predstavili začetek projekta »Lahko je brati«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz evropskega socialnega sklada. Prispevek Petre Medved Avtorica fotografije: Veronika Rot – Dostopno
Ameriški predsednik je nagovoril oba domova ameriškega kongresa – opravil je t.i. State of the Union.
Zagotovo znate našteti vsaj 5 odmevnih dosežkov slovenskih športnikov – pa bi znali našteti 5 dosežkov slovenskih znanstvenikov, inženirjev oziroma inovatorjev? V začetku januarja je na spletu zaživel kviz Slovenski kvizum, ki je sestavljen iz 58tih vprašanj, ki vam bodo razkrila izjemno zgodovino slovenskih inovacij globalnega pomena. O projektu, ki si prizadeva krepiti samozavest Slovencev kot naroda inženirjev in inovatorjev ter utrditi prepoznavnost Slovenije kot zelene referenčne države v digitalni Evropi, se je pozanimala Lea Ogrin.
Letošnji razpis za vpis v srednje šole ima dve vsebinski novosti: ministrstvo je razširilo mrežo šol in programov za vajeniško obliko šolanja in zaradi pobud lokalnega gospodarstva bodo nekatere srednje šole začele izvajati nove programe. O vsebini razpisa za srednje šole se Nataša Lang pogovarja z Matejo Gornik Mrvar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Slovenija je med državami v Evropski uniji, ki jih podaljševanje življenjske dobe najbolj zaznamuje. Zato je izrednega pomena zagotavljanje udeležbe starejših delavcev na trgu dela. Kljub temu, da je rešitev na videz preprosta, vseživljenjska skrb za zdravje in pridobivanje novih veščin, pa je zavest o pomenu starejših na trgu dela dokaj nizka. Prispevek Urške Valjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pri kandidaturi za mesto v mednarodnih institucijah je izredno pomembna politična podpora doma, vendar je slovenski kandidati pogosto nimajo. Doktor Marko Pavliha v pogovoru opisuje svojo izkušnjo s kandidaturo za Mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu.
Zaradi sezone prehladov, gripe in pljučnic smo v tem obdobju bolj pozorni na novice o virusih, bakterijah in drugih nadležnih mikrobih. Nova odkritja nam mikroorganizme prikazujejo v povsem novi luči, saj je vedno več znanega o njihovem družbenem življenju. Vse bolj se kaže, da so povezave med bakterijami veliko bolj pisane, kot smo si mislili. Raziskovalci namreč pravijo, da lahko odnose med njimi opišemo s pojmi, kot so sodelovanje, altruizem, tekmovanje in celo goljufanje. Fenomen je raziskal Iztok Konc. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je pogovarjal z mikrobiologinjo prof. dr. Ines Mandić Mulec. Foto: Eric Erbe, digital colorization by Christopher Pooley, both of USDA, ARS, EMU/ WikimediaCommons, cc
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ali lahko srečanje svetovne gospodarske, politične in tudi znanstvene elite kaj spremeni v svetu?
Neveljaven email naslov