Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Biotehnologinja Petra Sušjan, kemičarka Špela Trafela in fizičarka Lara Ulčakar so letošnje štipendistke programa Za ženske v znanosti, ki ga organizirata L’Oreal Adria in Slovenska nacionalna komisija za Unesco. Na ta način podpirajo in spodbujajo mlade vrhunske znanstvenice na začetku kariere z enkratnimi štipendijami v višini 5000 evrov. Tovrstna podpora je pomembna, saj v raziskovalni dejavnosti v Evropski uniji dela le tretjina žensk, najslabše so zastopane v zasebnem sektorju ter više, ko pogledamo po hierarhični lestvici. V Sloveniji je doktorandk polovica, na vodstvenih položajih je žensk le še 17 odstotkov.
Petra Sušjan, dr. Špela Trafela in Lara Ulčakar so letošnje štipendistke programa Za ženske v znanosti
Biotehnologinja Petra Sušjan, kemičarka Špela Trafela in fizičarka Lara Ulčakar so letošnje štipendistke programa Za ženske v znanosti, ki ga organizirata L’Oreal Adria in Slovenska nacionalna komisija za Unesco. Na ta način podpirajo in spodbujajo mlade vrhunske znanstvenice na začetku kariere z enkratnimi štipendijami v višini 5000 evrov. Tovrstna podpora je pomembna, saj v raziskovalni dejavnosti v Evropski uniji dela le tretjina žensk, najslabše so zastopane v zasebnem sektorju ter više, ko pogledamo po hierarhični lestvici. V Sloveniji je doktorandk polovica, na vodstvenih položajih je žensk le še 17 odstotkov.
Biotehnologinja Petra Sušjan raziskuje na področju biomedicine. Zanimajo jo mehanizmi, ki aktivirajo in zavirajo delovanje večproteinskega kompleksa inflamasona NLRP 3, ki je ključen pri številnih vnetnih boleznih sodobnega časa, kot so Alzheimerjeva bolezen ali arterioskleroza.
“V znanosti mi je všeč dinamika dela. Vsakodnevno srečevanje z novimi izzivi in problemi, ki razkrivajo kompleksnost življenja mi daje motivacijo za kakovostno delo in vztrajanje v tem, včasih tudi malo nehvaležnem poklicu. “
Lara Ulčakar je teoretska fizičarka, ki se osredotoča na neravnovesno dinamiko topoloških izolatorjev. To so materiali z eksotičnimi lastnostmi, ki se v notranjosti obnašajo kot izolator, torej ne prepuščajo električnega toka, po robovih pa prenašajo električni tok brez upora. Gre za temeljne raziskave, ki pa utegnejo biti zelo uporabne na področju nanofizike in v kvantnih računalnikih.
“Potrebno je veliko dela in natančnosti. Predvsem pa sem se naučila, da ne smeš biti prehitro zadovoljna, ko že misliš, da imaš rezultat. Potrebno je ostati kritičen in poskusiti rezultat spodbiti.”
Kemičarka dr. Špela Trafela se posveča raziskavam nanomaterialov, ki bi učinkovito zaznali rakotvorni formaldehid za uporabo v senzorjih.
“Delo v znanosti te definitivno ne naredi materialno bogatega, še posebej tu v Sloveniji ne. Moraš imeti zagon. Med doktorskim študijem sem imela tudi težko obdobje, ko rezultatov ni bilo. Sem se morala nekaj časa kar siliti, ampak na koncu je le uspelo.”
Vabljeni k poslušanju pogovora z letošnjimi štipendistkami, ki so pripovedovale o svojih raziskavah in izkušnjah z delom v znanosti.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Biotehnologinja Petra Sušjan, kemičarka Špela Trafela in fizičarka Lara Ulčakar so letošnje štipendistke programa Za ženske v znanosti, ki ga organizirata L’Oreal Adria in Slovenska nacionalna komisija za Unesco. Na ta način podpirajo in spodbujajo mlade vrhunske znanstvenice na začetku kariere z enkratnimi štipendijami v višini 5000 evrov. Tovrstna podpora je pomembna, saj v raziskovalni dejavnosti v Evropski uniji dela le tretjina žensk, najslabše so zastopane v zasebnem sektorju ter više, ko pogledamo po hierarhični lestvici. V Sloveniji je doktorandk polovica, na vodstvenih položajih je žensk le še 17 odstotkov.
Petra Sušjan, dr. Špela Trafela in Lara Ulčakar so letošnje štipendistke programa Za ženske v znanosti
Biotehnologinja Petra Sušjan, kemičarka Špela Trafela in fizičarka Lara Ulčakar so letošnje štipendistke programa Za ženske v znanosti, ki ga organizirata L’Oreal Adria in Slovenska nacionalna komisija za Unesco. Na ta način podpirajo in spodbujajo mlade vrhunske znanstvenice na začetku kariere z enkratnimi štipendijami v višini 5000 evrov. Tovrstna podpora je pomembna, saj v raziskovalni dejavnosti v Evropski uniji dela le tretjina žensk, najslabše so zastopane v zasebnem sektorju ter više, ko pogledamo po hierarhični lestvici. V Sloveniji je doktorandk polovica, na vodstvenih položajih je žensk le še 17 odstotkov.
Biotehnologinja Petra Sušjan raziskuje na področju biomedicine. Zanimajo jo mehanizmi, ki aktivirajo in zavirajo delovanje večproteinskega kompleksa inflamasona NLRP 3, ki je ključen pri številnih vnetnih boleznih sodobnega časa, kot so Alzheimerjeva bolezen ali arterioskleroza.
“V znanosti mi je všeč dinamika dela. Vsakodnevno srečevanje z novimi izzivi in problemi, ki razkrivajo kompleksnost življenja mi daje motivacijo za kakovostno delo in vztrajanje v tem, včasih tudi malo nehvaležnem poklicu. “
Lara Ulčakar je teoretska fizičarka, ki se osredotoča na neravnovesno dinamiko topoloških izolatorjev. To so materiali z eksotičnimi lastnostmi, ki se v notranjosti obnašajo kot izolator, torej ne prepuščajo električnega toka, po robovih pa prenašajo električni tok brez upora. Gre za temeljne raziskave, ki pa utegnejo biti zelo uporabne na področju nanofizike in v kvantnih računalnikih.
“Potrebno je veliko dela in natančnosti. Predvsem pa sem se naučila, da ne smeš biti prehitro zadovoljna, ko že misliš, da imaš rezultat. Potrebno je ostati kritičen in poskusiti rezultat spodbiti.”
Kemičarka dr. Špela Trafela se posveča raziskavam nanomaterialov, ki bi učinkovito zaznali rakotvorni formaldehid za uporabo v senzorjih.
“Delo v znanosti te definitivno ne naredi materialno bogatega, še posebej tu v Sloveniji ne. Moraš imeti zagon. Med doktorskim študijem sem imela tudi težko obdobje, ko rezultatov ni bilo. Sem se morala nekaj časa kar siliti, ampak na koncu je le uspelo.”
Vabljeni k poslušanju pogovora z letošnjimi štipendistkami, ki so pripovedovale o svojih raziskavah in izkušnjah z delom v znanosti.
Na Prvem programu smo govorili o otvoritvi novega inovativnega središča tehnologij za starejše. Trenutno stanje trga dela potrebujemo prilagoditve, zato pri Simbiozi iščejo nove družbene rešitve za socialno reaktivacijo starejših po 50. letu.
Natanko 10 let nazaj se je začela zgodba danes tako zelo priljubljene spletne platforme za kratkoročno oddajo nepremičnin Airbnb. Danes platformo uporabljajo v 192 državah in je v manj kot desetih letih naštela že 160 milijonov gostov, vredna pa je 25 milijard evrov. V Sloveniji se posamezniki za tako nastanitev, ko so v tujini, odločajo šele nekaj let, prav tako je v zadnjih dveh, treh letih močno poraslo število nepremičnin, ki jih Slovenci prek Airbnb-ja oddajajo. Seveda pa se tu hitro pojavi vrsta vprašanj, vsaj nekatera je kolegica Andreja Čokl zastavila sogovornicam.
S številnimi novimi kroničnimi bolniki se dnevno srečuje družinski zdravnik in direktor zdravstvenega doma Kamnik Sašo Rebolj, ki opozarja, da za preprečevanje nastanka teh bolezni največ lahko naredimo predvsem sami.
Pogovor z Gordano Ristin o prvem pro bono mediacijskem dnevu, ki bo potekal 28. novembra.
Zdravstveni dom za študente na Aškerčevi v Ljubljani nudi celovito oskrbo 40 000 študentom, tudi tistim iz drugh krajev Slovenije, ki na Univerzi v Ljubljani študirajo. Tu imajo splošnega zdravnika, kliničnega psihologa, psihiatra, zobozdravnika, ginekologa in laboratorij. Zakaj so študentje proti njegovi ukinitvi ali pripojitvi, v pogovoru s Cirilo Štuber pojasnjuje predsednik ŠOU v Ljubljani Klemen Peran.
Skupina raziskovalcev s Fakultete za družbene vede, Filozofske fakultete in Nacionalnega inštituta za javno zdravje je opravila prvo raziskavo o spolnosti študentk in študentov. Med decembrom 2010 in marcem 2011 so povabili k sodelovanju več kot 13 tisoč 500 študentk in študentov iz ljubljanske, mariborske in primorske univerze. Odziv je bil dober, 5 tisoč 578 jih je odgovorilo na vprašanja v spletni anketi. Rezultate prve sociološke raziskave o intimnih življenjskih stilih študentk in študentov bodo objavili v publikaciji predvidoma v začetku prihodnjega leta. foto: flickr/Rowena Waack
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Več kot pol milijona Slovencev vsako leto išče nujno medicinsko pomoč, le nekaj odstotkov jo v resnici potrebuje
Ruska meteorološka agencija je približno mesec in pol pozneje po tem, ko je več evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, izmerilo povišane koncentracije rutenija - 106 v zraku, sporočila, da so tudi oni zaznali podobno zvišane koncentracije tega radioaktivnega izotopa. Rusija je tako danes s tem zavrnila takratne ocene teh držav, da se je na njenem ozemlju zgodila jedrska nesreča. Poklicali smo na Upravo republike Slovenije za jedrsko varnost, z Michelom Cindro z oddelka za jedrsko varnost se je pogovarjala Rajka Pervanje.
V Nemčiji so ponoči propadli uvodni pogovori o sestavi vladajoče koalicije med konservativno unijo (CDU/CSU), liberalci(FDP) in Zelenimi. Pogovor z dopisnico Polono Fijavž.
Belgijsko sodišče danes še ni sprejelo odločitve glede zahteve po izročitvi odstavljenega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta Španije. Puigdemont, ki je po razglasitvi neodvisnosti Katalonije, odšel v Bruselj, se je tam predal belgijskim oblastem. O razmerah v Kataloniji se je Špela Novak pogovarjala z novinarjem katalonskega javnega radia Ricardom Ustrellem, ki je bil v Ljubljani v okviru novinarskega festivala Naprej.
Umetnostni trg je dosegel nov rekord. Na dražbi v New Yorku so sinoči za 450 milijonov dolarjev prodali sliko Leonarda da Vincija Odrešenik sveta. Kupil jo je skriti kupec iz Hongkonga, ki je sliko 20 minut dražil prek telefona. Del svetovne umetniške dediščine je tako postal plen bogatih zasebnih zbiralcev, ki v umetniških delih vidijo predvsem naložbo in zaslužek. Cirila Štuber se je pogovarjala z Miho Žoržem.
Eno od okolij, v katerem se posameznik lahko intenzivno srečuje z medkulturnimi razlikami, je tudi projekt v okviru programa Erasmus+. Da dijaki, študenti in tudi učitelji razlike sprejemajo in z njimi v času izmenjave živijo, je pred še pred odhodom v tujino zelo pomembna priprava nanje. Pri Centru RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja zato veliko pozornosti namenijo ustrezni koordinaciji ne zgolj za pripravo pred odhodom, temveč tudi razvoju medkulturnih kompetenc po vrnitvi domov.
Medijska krajina se spreminja vse hitreje in novinarji tega ne gledajo križem rok. Naprej, v prihodnost zrejo z zavedanjem, da lahko ovire premaga le kakovostno, verodostojno novinarstvo. Izzivov je veliko, slovenskemu novinarskemu občinstvu pa na šestem festivalu Naprej/Forward svoje izkušnje predstavljajo tuji kolegi. V Kinu Šiška, kjer poteka glavnina dogajanja, je bila Nataša Lang.
Koalicija se je na jutranjem sestanku odločila za umik uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju z današnjega dnevnega reda seje vlade. Ta je želela zvišati plače 2 tisoč vodilnim v javnih skladih, agencijah, zavodih, bolnišnicah in zdravstvenih domovih, ravnateljem srednjih in osnovnih šol ter vrtcev in še komu. Predlagani razponi so različni: od zvišanja za en razred oziroma za 4 odstotke do celo 6 razredov oziroma za četrtino. Temeljni argument vlade je, da so direktorji obtičali v prvotnih razredih - in da je tako že 11 let.
Prva svetovna vojna je gotovo eno izmed hujših zgodovinskih razdejanj, o katerem pričajo danes še ohranjeni dokumenti, med katerimi je najbolj verodostojna neposredna osebna izkušnja. Enega izmed pomembnih prispevkov v zapuščini pričevanj o tem krvavem obdobju, predstavlja dnevnik slovenskega vojaka iz prve svetovne vojne Filipa Jurkoviča, gradbenega delovodja iz Gornje Radgone, ki ga v knjižni obliki izdaja MMC RTV Slovenija. Z njegovim celovitim popisom štiriletnega dogajanja z naslovom Pa zbogom, junaki, namreč tako zaključujemo projekt s posebno spletno stranjo, ki smo ga zagnali ob stoletnici začetka prve svetovne vojne morije. Več o tem urednica knjige Maja Kač in Magda Tušar. Najbolj zanimivi odlomki iz knjige Pa zbogom, junaki bodo v prihodnje objavljeni v obliki podlistkov na spletni strani MMC- ja, poleg tega pa bo knjiga predstavljena tudi na bližajočem se Slovenskem knjižnem sejmu v okviru Programa Ars.
Za izogibanje javnemu naročanju pri naložbi v pesti blok Termoelektrarne Šoštanj so politično odgovorni nekdanji ministri Andrej Vizjak, Andrej Bajuk, France Križanič, Matej Lahovnik, objektivno pa tudi nekdanja premierja Janez Janša in Borut Pahor. To je glavno sporočilo vmesnega poročila parlamentarne komisije za TEŠ6, ki ga je predstavil njen predsednik Matjaž Hanžek.
Neveljaven email naslov