Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V času korona virusa se večajo in poglabljajo tudi osebne stiske žrtev nasilja v družini. Nevladne organizacije iz tujine poročajo o porastu števila žensk in otrok žrtev družinskega nasilja, saj tudi zaradi prisilne izolacije od širših socialnih stikov, konflikti znotraj partnerstev in družin naraščajo, žrtve pa nimajo možnosti umika od povzročitelja nasilja. Preverili smo s kakšnimi težavami se v teh dneh soočajo žrtve nasilja pri nas in kje ter na kakšen način lahko poiščejo pomoč. Več v prispevku Martina Černe.
Žrtve nasilja v družini, poiščite pomoč. Pravico imate, da ste varni!
V času koronavirusa se večajo in poglabljajo tudi osebne stiske žrtev nasilja v družini. Nevladne organizacije iz tujine poročajo o porastu števila žensk in otrok žrtev družinskega nasilja, saj zaradi prisilne izolacije od širših socialnih stikov, napetosti znotraj partnerstev in družin naraščajo, žrtve pa nimajo možnosti umika od povzročitelja nasilja. Kot poudarja Maja Plaz predsednica Društva SOS telefon – za ženske in otroke žrtve nasilja, dom v teh dneh ne predstavlja varnega zavetja vsem. Številne ženske in njihovi otroci, žrtve nasilja v družini se v teh dneh zbujajo v jutra polna strahu pred tem kaj jim bo prinesel nov dan, ki ga bodo morali preživeti zaprti med štirimi stenami z nasilnežem. Da je trenutna kriza zaradi koronavirusa še toliko bolj težka za žrtve družinskega nasilja izpostavlja tudi Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo.
Žrtve nasilja enostavno ne morejo klicati na pomoč, ker so ves čas v skupnih prostorih s povzročiteljem nasilja in ker je nemogoče, da bi dobile toliko zasebnosti, da bi se lahko umaknile in varno opravile pogovor, ne da bi jih slišal povzročitelj ali otroci
Kot pojasnjuje Maja Plaz, v Društvu SOS telefon – za ženske in otroke žrtve nasilja, namreč opažajo, da je v obdobju epidemije koronavirusa klicev s strani žrtev nasilja manj, kar je zelo zaskrbljujoče. Zato v društvih pospešeno iščejo načine kako bi lahko žrtvam olajšali dostop do pomoči. Kljub temu, da je pozornost vseh trenutno usmerjena v reševanje krizne situacije povezane s koronavirusom, v nevladnih organizacijah poudarjajo, da je izredno pomembna tudi varnost tistih, ki v domačem okolju doživljajo nasilje. Maja Plaz vsem žrtvam sporoča, da pomoč tudi v teh dneh obstaja.
V akutnih primerih pokličite policijo na 113, ki kljub epidemiji nemoteno dela in ustrezno posreduje v vsakem primeru nasilja v družini, pokličete lahko Društvo SOS telefon na 080-11-55. Po pomoč pa se lahko obrnete tudi na krizni center in druge svetovalnice
Na Društvo za nenasilno komunikacijo se po pomoč lahko obrnete vsak dan od 8h do 20h; pokličite lahko na telefonske številke 01/4344-822, 031/770 120, 05/6393 170, 031/546 098. V kolikor se zaradi kateregakoli razloga v tem trenutku ne morete umakniti od partnerja, ki do vas povzroča nasilje, poskušajte zmanjšati svojo ogroženost in ogroženost svojih otrok z upoštevanjem varnostnega načrta, poudarja Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo.
Najprej je zelo pomembno, da nekdo ve, da ste potencialno v nevarnosti in da v trenutku, ko ste v nevarnosti lahko pritisnete gumb, pokličete to osebo in da ta oseba, tudi če ne morete govoriti, nemudoma pokliče policiijo. Na številko 113 naučite poklicat tudi svoje otroke, v kolikor so dovolj stari in upoštevjte osnovna varnostna navodila
Vse potrebne informacije lahko dobite tudi na spletni strani drustvo-dnk.si. Lahko pa jih tudi pokličete ali pošljete sms sporočilo.
Zaradi omejenega gibanja in socialnih stikov, pa lahko trenutno za žrtve nasilja v družini največ storimo njihovi sosedje. Zato v nevladnih organizacijah pozivajo vse, ki ste priče nasilju, da odločno in pravočasno ukrepate.
Sosedje ste velikokrat most med varnostjo na eni strani in veliko nevarnostjo na drugi strani
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V času korona virusa se večajo in poglabljajo tudi osebne stiske žrtev nasilja v družini. Nevladne organizacije iz tujine poročajo o porastu števila žensk in otrok žrtev družinskega nasilja, saj tudi zaradi prisilne izolacije od širših socialnih stikov, konflikti znotraj partnerstev in družin naraščajo, žrtve pa nimajo možnosti umika od povzročitelja nasilja. Preverili smo s kakšnimi težavami se v teh dneh soočajo žrtve nasilja pri nas in kje ter na kakšen način lahko poiščejo pomoč. Več v prispevku Martina Černe.
Žrtve nasilja v družini, poiščite pomoč. Pravico imate, da ste varni!
V času koronavirusa se večajo in poglabljajo tudi osebne stiske žrtev nasilja v družini. Nevladne organizacije iz tujine poročajo o porastu števila žensk in otrok žrtev družinskega nasilja, saj zaradi prisilne izolacije od širših socialnih stikov, napetosti znotraj partnerstev in družin naraščajo, žrtve pa nimajo možnosti umika od povzročitelja nasilja. Kot poudarja Maja Plaz predsednica Društva SOS telefon – za ženske in otroke žrtve nasilja, dom v teh dneh ne predstavlja varnega zavetja vsem. Številne ženske in njihovi otroci, žrtve nasilja v družini se v teh dneh zbujajo v jutra polna strahu pred tem kaj jim bo prinesel nov dan, ki ga bodo morali preživeti zaprti med štirimi stenami z nasilnežem. Da je trenutna kriza zaradi koronavirusa še toliko bolj težka za žrtve družinskega nasilja izpostavlja tudi Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo.
Žrtve nasilja enostavno ne morejo klicati na pomoč, ker so ves čas v skupnih prostorih s povzročiteljem nasilja in ker je nemogoče, da bi dobile toliko zasebnosti, da bi se lahko umaknile in varno opravile pogovor, ne da bi jih slišal povzročitelj ali otroci
Kot pojasnjuje Maja Plaz, v Društvu SOS telefon – za ženske in otroke žrtve nasilja, namreč opažajo, da je v obdobju epidemije koronavirusa klicev s strani žrtev nasilja manj, kar je zelo zaskrbljujoče. Zato v društvih pospešeno iščejo načine kako bi lahko žrtvam olajšali dostop do pomoči. Kljub temu, da je pozornost vseh trenutno usmerjena v reševanje krizne situacije povezane s koronavirusom, v nevladnih organizacijah poudarjajo, da je izredno pomembna tudi varnost tistih, ki v domačem okolju doživljajo nasilje. Maja Plaz vsem žrtvam sporoča, da pomoč tudi v teh dneh obstaja.
V akutnih primerih pokličite policijo na 113, ki kljub epidemiji nemoteno dela in ustrezno posreduje v vsakem primeru nasilja v družini, pokličete lahko Društvo SOS telefon na 080-11-55. Po pomoč pa se lahko obrnete tudi na krizni center in druge svetovalnice
Na Društvo za nenasilno komunikacijo se po pomoč lahko obrnete vsak dan od 8h do 20h; pokličite lahko na telefonske številke 01/4344-822, 031/770 120, 05/6393 170, 031/546 098. V kolikor se zaradi kateregakoli razloga v tem trenutku ne morete umakniti od partnerja, ki do vas povzroča nasilje, poskušajte zmanjšati svojo ogroženost in ogroženost svojih otrok z upoštevanjem varnostnega načrta, poudarja Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo.
Najprej je zelo pomembno, da nekdo ve, da ste potencialno v nevarnosti in da v trenutku, ko ste v nevarnosti lahko pritisnete gumb, pokličete to osebo in da ta oseba, tudi če ne morete govoriti, nemudoma pokliče policiijo. Na številko 113 naučite poklicat tudi svoje otroke, v kolikor so dovolj stari in upoštevjte osnovna varnostna navodila
Vse potrebne informacije lahko dobite tudi na spletni strani drustvo-dnk.si. Lahko pa jih tudi pokličete ali pošljete sms sporočilo.
Zaradi omejenega gibanja in socialnih stikov, pa lahko trenutno za žrtve nasilja v družini največ storimo njihovi sosedje. Zato v nevladnih organizacijah pozivajo vse, ki ste priče nasilju, da odločno in pravočasno ukrepate.
Sosedje ste velikokrat most med varnostjo na eni strani in veliko nevarnostjo na drugi strani
V Veroni se v teh dneh odvija ena osrednjih vinarskih prireditev v svetu, sejem Vinitaly. Dogodek s častivredno tradicijo je tokrat znova odprl vrata po dveh letih, na njem pa se predstavlja na tisoče razstavljavcev iz vseh italijanskih dežel in številnih držav sveta. Slovenska udeležba je tokrat še posebej močna, pozornost javnosti pa so včeraj vzbudila zlasti slovenska oranžna vina. Vinitaly je obiskal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Mesec april je mesec čistilnih akcij. V Ljubljani prav danes poteka osrednja čistilna akcija. Čistimo tudi manjše kraje, potoke in reke. V sredini marca so potapljači v 30. Mednarodni ekološki akciji Drava 2022 v Mariboru, na Ptuju in v Varaždinu odstranjevali odpadke iz reke Drave. Tradicionalno bodo potapljači čistili Ljubljanico, in sicer 23. aprila. Ali smo v zadnjem desetletju postali bolj osveščeni, je eno do vprašanj za Katjo Sreš, predsednico društva Ekologi brez meja.
V Državnem zboru se je ob 14. uri sklenil že 32-ti nacionalni otroški parlament, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine. V veliki parlamentarni dvorani se je zbralo 112 otrok iz vse države. V okviru teme Moja poklicna prihodnost so opozarjali na pomembnost informiranja o poklicih prihodnosti, o vplivu pandemije covida-19 na izbiro poklica in o problemih šolskega sistema.
Se ljudje na volitvah odločamo racionalno ali emocionalno? Kaj vse vpliva na to, koga bomo obkrožili na volilnih lističih? Lahko rečemo, da so ene izbire bolj ali manj pametne od drugih? S psihologom Žanom Lepom, mladim raziskovalcem in asistentom na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, se je pogovarjala Cirila Štuber.
Vam je znana ta rutina: zjutraj se odpravite v kavarno, vzamete časopis, natakar pa vam, ker ste stalni gost, prinese vašo izbrano kavo? Eno izmed zbirališč Ljubljančanov in Ljubljančank je že od leta 1905 odprta kavarna Union, v kateri se je v stoletjih zvrstilo kar nekaj intelektualcev, umetnikov, boemov, nastale so različne zgodbe in anekdote. S prenovo Kavarne pa želijo ponuditi mešanico tradicije in sodobnosti. O kavarnah pri nas in po svetu v prispevku Tine Lamovšek.
8. aprila 1971 v Londonu se je na prvem svetovnem romskem kongresu rodil romski aktivizem. Slednjega prevzemajo tudi mladi v Mariboru, ki so današnji dan namenili prav posebni ciljni skupini.
Avto-moto zveza Slovenije in Rdeči križ Slovenije aprila po Sloveniji izvajata brezplačne obnovitvene tečaje prve pomoči. Na triurnem tečaju udeleženci lahko osvežijo svoja znanja in veščine o temeljnih postopkih oživljanja ter drugih najnujnejših ukrepih prve pomoči. Tečaj je že potekal v Radovljici in obiskala ga je obiskala tudi Romana Erjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V okviru festivala Trigger, ki je v Ljubljani in Mariboru potekal prejšnji teden, je gostovala tudi producentka, umetnica in okolijska aktivistka Pippa Bailey. V svojem delu, ki je razpeto med Združeno kraljestvo in Avstralijo, raziskuje možnost povezovanja različnih delov družbe z namenom reševanja družbenih problemov in kriz. Predvsem jo zanimata okolijska problematika in enakost spolov. Pri reševanju teh problemov je treba pustiti ob strani svoj ego, pravi, se sprijazniti s stvarmi, ki jih ne vemo ter se hkrati zanašati na znanja, ki jih imamo. Z njo se je pogovarjal Miha Žorž.
Na Prevaljah nastaja muzej bralne značke, turiste pa privablja tudi Prežihova domačija in Vorančeva pot, ki se začne v Kotljah pri bakrenem pobiču s solzicami. Od tja vodi pot proti Rimskemu vrelcu. Sicer pa so bili Kuharjevi bolj reven rod, živeli so kot najemniki pri Kotniku. O tem, da je tam živel Voranc s starši danes priča le že spominska plošča.
V svojem glasbenem ustvarjanju obeležuje 20 letnico udejstvovanja in na leto zabeleži več kot 100 koncertov. Je tudi redni gost metalnega kampa v Tolminu. Gostili smo ga v mobilnem studiu Prvega na Ravnah na Koroškem.
Korošci bodo veseli, če bodo v naslednjih letih lahko pokrili vsaj 95% območja z internetnim oz. mobilnim signalom. Najhuje je v Črni na Koroškem, ki je tudi obmejna občina. Tam med epidemijo veliko otrok ni imelo možnosti šolanja na daljavo. Koroška pa je slabo dostopna tudi po cesti in prebivalci že leta čakajo na hitro cesto, ki naj bi predstavljala t. i. tretjo razvojno os. Tako kot cestne so jim tudi internetne in mobilne povezave dostopnejše prek sosednje Avstrije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na vsebino, ki razdvaja, je neresnična ali škodljiva, se ljudje na družbenih medijih pogosteje odzivajo kot na druge vrste vsebin. Več odziva pa pomeni več dobička. Žvižgačka Frances Haugen je lani z več deset tisoč dokumenti javnosti pokazala, da podjetje Meta, kot se danes imenuje Facebook, ve, da imajo njegovi izdelki škodljive učinke na ljudi, javno varnost, zasebnost in demokracijo, a jih ne spremeni, saj daje prednost dobičku. Kot je še povedala Haugen na spletnem dogodku, ki ga je organiziral Zavod za digitalno vzgojo Vsak v sodelovanju z Inštitutom Državljan D in Inštitutom za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, jo je najbolj prizadelo, ko je ugotovila, kakšno škodo Facebook in Instagram povzročata mladim. Zato se je odločila, da spregovori o slabih praksah podjetja. Še posebej jo skrbi Metaverse, saj povzroča večjo zasvojenost, ustvarja več tesnobe in tudi poškoduje otroške oči, ki se še razvijajo. Frances Haugen je s slovensko javnostjo govorila predvsem o tveganjih, ki jih algoritmi podjetja Meta predstavljajo za mlade in za demokracijo v Sloveniji. Najprej je razložila, da algoritmi prednostno prikazujejo skrajne vsebine, saj sprožijo več odzivov: "Algoritmi odločajo o tem, kakšna vsebina se prikazuje uporabnicam in uporabnikom. Narejeni so bili na način, da nam vsem, tudi mladim, izpostavljajo škodljive vsebine. Facebook se je torej odločal, da z algoritmi maksimalno poveča odzivnost, kar pomeni, da sistematično izpostavlja vsebine, na katere bodo uporabnice in uporabniki bolj verjetno kliknili, jih komentirali ali delili. To razvrščanje glede na odzivnost ustvaja probleme. Na vsebino, ki razdvaja, je neresnična ali škodljiva, se ljudje pogosteje odzivajo kot na druge vrste vsebin. To vodi v sistematično izpostavljanje problematičnih vsebin. Najbolj skrajna vsebina se najbolj deli." Več v prispevku, ki ga je pripravila Urška Henigman.
Medtem ko se kljub nadaljnjemu kroženju omikrona med ljudmi, države na Zahodu odpirajo in se življenje v številnih vidikih vrača v bolj običajne tirnice, se zdaj Kitajska sooča s težavami, ki spremljajo omejevanje širjenja covida 19. Po uspešnem zatrtju izvornega izbruha koronavirusa v mestu Wuhan pred dobrima dvema letoma, se je Kitajska lahko pohvalila z dvema letoma, ko je bila država tako rekoč brez okužb. Strog nadzor in politika ničelne tolerance do virusa sta azijsko velesilo uspešno držala zunaj karanten, ki so pestile preostali svet. A aktualne, mnogo bolj nalezljive različice omikrona so v zadnjem času predrle kitajski kovidni mehurček. Kljub ukrepom se okužbe zdaj sorazmerno hitro širijo. V kitajskem ekonomskem središču Šanghaju so prejšnji teden uvedli karanteno in testirali 26 milijonov tamkajšnjih prebivalcev. Kako je videti šanghajska karantena od blizu, je povedala Anita Klančar Andrejc, ki zadnje leto živi in dela v običajno najbolj živahnem kitajskem mestu.
Na spletu spremljamo vsebine, ki so blizu našim prepričanjem. Po mnenju politične psihologinje z Univerze v Pensilvaniji Cory Clark poznamo dve ravni politične pristranskosti. Na eni strani podpiramo prepričanja tistih, ki so del naše skupine, po drugi pa se izogibamo tistim, ki bi lahko izzvali naše prepričanje.
Trend naglega naraščanja izdatkov za bolniška nadomestila je opazen že od leta 2015 in močno zajeda v finance zdravstvene blagajne. Če je bilo lani teh stroškov že 497 milijonov evrov, prve ocene za letos kažejo, da bo ta znesek že skoraj 700 milijonov. Ključna razloga sta dva: prvi je izjemen razmah epidemije, drugi pa stalno povečevanje dolgotrajnih odsotnosti.
Neveljaven email naslov