Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V času korona virusa se večajo in poglabljajo tudi osebne stiske žrtev nasilja v družini. Nevladne organizacije iz tujine poročajo o porastu števila žensk in otrok žrtev družinskega nasilja, saj tudi zaradi prisilne izolacije od širših socialnih stikov, konflikti znotraj partnerstev in družin naraščajo, žrtve pa nimajo možnosti umika od povzročitelja nasilja. Preverili smo s kakšnimi težavami se v teh dneh soočajo žrtve nasilja pri nas in kje ter na kakšen način lahko poiščejo pomoč. Več v prispevku Martina Černe.
Žrtve nasilja v družini, poiščite pomoč. Pravico imate, da ste varni!
V času koronavirusa se večajo in poglabljajo tudi osebne stiske žrtev nasilja v družini. Nevladne organizacije iz tujine poročajo o porastu števila žensk in otrok žrtev družinskega nasilja, saj zaradi prisilne izolacije od širših socialnih stikov, napetosti znotraj partnerstev in družin naraščajo, žrtve pa nimajo možnosti umika od povzročitelja nasilja. Kot poudarja Maja Plaz predsednica Društva SOS telefon – za ženske in otroke žrtve nasilja, dom v teh dneh ne predstavlja varnega zavetja vsem. Številne ženske in njihovi otroci, žrtve nasilja v družini se v teh dneh zbujajo v jutra polna strahu pred tem kaj jim bo prinesel nov dan, ki ga bodo morali preživeti zaprti med štirimi stenami z nasilnežem. Da je trenutna kriza zaradi koronavirusa še toliko bolj težka za žrtve družinskega nasilja izpostavlja tudi Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo.
Žrtve nasilja enostavno ne morejo klicati na pomoč, ker so ves čas v skupnih prostorih s povzročiteljem nasilja in ker je nemogoče, da bi dobile toliko zasebnosti, da bi se lahko umaknile in varno opravile pogovor, ne da bi jih slišal povzročitelj ali otroci
Kot pojasnjuje Maja Plaz, v Društvu SOS telefon – za ženske in otroke žrtve nasilja, namreč opažajo, da je v obdobju epidemije koronavirusa klicev s strani žrtev nasilja manj, kar je zelo zaskrbljujoče. Zato v društvih pospešeno iščejo načine kako bi lahko žrtvam olajšali dostop do pomoči. Kljub temu, da je pozornost vseh trenutno usmerjena v reševanje krizne situacije povezane s koronavirusom, v nevladnih organizacijah poudarjajo, da je izredno pomembna tudi varnost tistih, ki v domačem okolju doživljajo nasilje. Maja Plaz vsem žrtvam sporoča, da pomoč tudi v teh dneh obstaja.
V akutnih primerih pokličite policijo na 113, ki kljub epidemiji nemoteno dela in ustrezno posreduje v vsakem primeru nasilja v družini, pokličete lahko Društvo SOS telefon na 080-11-55. Po pomoč pa se lahko obrnete tudi na krizni center in druge svetovalnice
Na Društvo za nenasilno komunikacijo se po pomoč lahko obrnete vsak dan od 8h do 20h; pokličite lahko na telefonske številke 01/4344-822, 031/770 120, 05/6393 170, 031/546 098. V kolikor se zaradi kateregakoli razloga v tem trenutku ne morete umakniti od partnerja, ki do vas povzroča nasilje, poskušajte zmanjšati svojo ogroženost in ogroženost svojih otrok z upoštevanjem varnostnega načrta, poudarja Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo.
Najprej je zelo pomembno, da nekdo ve, da ste potencialno v nevarnosti in da v trenutku, ko ste v nevarnosti lahko pritisnete gumb, pokličete to osebo in da ta oseba, tudi če ne morete govoriti, nemudoma pokliče policiijo. Na številko 113 naučite poklicat tudi svoje otroke, v kolikor so dovolj stari in upoštevjte osnovna varnostna navodila
Vse potrebne informacije lahko dobite tudi na spletni strani drustvo-dnk.si. Lahko pa jih tudi pokličete ali pošljete sms sporočilo.
Zaradi omejenega gibanja in socialnih stikov, pa lahko trenutno za žrtve nasilja v družini največ storimo njihovi sosedje. Zato v nevladnih organizacijah pozivajo vse, ki ste priče nasilju, da odločno in pravočasno ukrepate.
Sosedje ste velikokrat most med varnostjo na eni strani in veliko nevarnostjo na drugi strani
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V času korona virusa se večajo in poglabljajo tudi osebne stiske žrtev nasilja v družini. Nevladne organizacije iz tujine poročajo o porastu števila žensk in otrok žrtev družinskega nasilja, saj tudi zaradi prisilne izolacije od širših socialnih stikov, konflikti znotraj partnerstev in družin naraščajo, žrtve pa nimajo možnosti umika od povzročitelja nasilja. Preverili smo s kakšnimi težavami se v teh dneh soočajo žrtve nasilja pri nas in kje ter na kakšen način lahko poiščejo pomoč. Več v prispevku Martina Černe.
Žrtve nasilja v družini, poiščite pomoč. Pravico imate, da ste varni!
V času koronavirusa se večajo in poglabljajo tudi osebne stiske žrtev nasilja v družini. Nevladne organizacije iz tujine poročajo o porastu števila žensk in otrok žrtev družinskega nasilja, saj zaradi prisilne izolacije od širših socialnih stikov, napetosti znotraj partnerstev in družin naraščajo, žrtve pa nimajo možnosti umika od povzročitelja nasilja. Kot poudarja Maja Plaz predsednica Društva SOS telefon – za ženske in otroke žrtve nasilja, dom v teh dneh ne predstavlja varnega zavetja vsem. Številne ženske in njihovi otroci, žrtve nasilja v družini se v teh dneh zbujajo v jutra polna strahu pred tem kaj jim bo prinesel nov dan, ki ga bodo morali preživeti zaprti med štirimi stenami z nasilnežem. Da je trenutna kriza zaradi koronavirusa še toliko bolj težka za žrtve družinskega nasilja izpostavlja tudi Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo.
Žrtve nasilja enostavno ne morejo klicati na pomoč, ker so ves čas v skupnih prostorih s povzročiteljem nasilja in ker je nemogoče, da bi dobile toliko zasebnosti, da bi se lahko umaknile in varno opravile pogovor, ne da bi jih slišal povzročitelj ali otroci
Kot pojasnjuje Maja Plaz, v Društvu SOS telefon – za ženske in otroke žrtve nasilja, namreč opažajo, da je v obdobju epidemije koronavirusa klicev s strani žrtev nasilja manj, kar je zelo zaskrbljujoče. Zato v društvih pospešeno iščejo načine kako bi lahko žrtvam olajšali dostop do pomoči. Kljub temu, da je pozornost vseh trenutno usmerjena v reševanje krizne situacije povezane s koronavirusom, v nevladnih organizacijah poudarjajo, da je izredno pomembna tudi varnost tistih, ki v domačem okolju doživljajo nasilje. Maja Plaz vsem žrtvam sporoča, da pomoč tudi v teh dneh obstaja.
V akutnih primerih pokličite policijo na 113, ki kljub epidemiji nemoteno dela in ustrezno posreduje v vsakem primeru nasilja v družini, pokličete lahko Društvo SOS telefon na 080-11-55. Po pomoč pa se lahko obrnete tudi na krizni center in druge svetovalnice
Na Društvo za nenasilno komunikacijo se po pomoč lahko obrnete vsak dan od 8h do 20h; pokličite lahko na telefonske številke 01/4344-822, 031/770 120, 05/6393 170, 031/546 098. V kolikor se zaradi kateregakoli razloga v tem trenutku ne morete umakniti od partnerja, ki do vas povzroča nasilje, poskušajte zmanjšati svojo ogroženost in ogroženost svojih otrok z upoštevanjem varnostnega načrta, poudarja Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo.
Najprej je zelo pomembno, da nekdo ve, da ste potencialno v nevarnosti in da v trenutku, ko ste v nevarnosti lahko pritisnete gumb, pokličete to osebo in da ta oseba, tudi če ne morete govoriti, nemudoma pokliče policiijo. Na številko 113 naučite poklicat tudi svoje otroke, v kolikor so dovolj stari in upoštevjte osnovna varnostna navodila
Vse potrebne informacije lahko dobite tudi na spletni strani drustvo-dnk.si. Lahko pa jih tudi pokličete ali pošljete sms sporočilo.
Zaradi omejenega gibanja in socialnih stikov, pa lahko trenutno za žrtve nasilja v družini največ storimo njihovi sosedje. Zato v nevladnih organizacijah pozivajo vse, ki ste priče nasilju, da odločno in pravočasno ukrepate.
Sosedje ste velikokrat most med varnostjo na eni strani in veliko nevarnostjo na drugi strani
Na Prvem opozarjamo na pereč problem: v Sloveniji številni ostanejo brez svojega osebnega zdravnika, novega pa ne dobijo oziroma zelo težko. Kako je to mogoče? Kako je mogoče, da človek plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje, pa ne dobi osebnega zdravnika? Gospa Danica Medven ob pomoči nečakinje že skoraj leto in pol išče osebnega zdravnika. "Nihče ne jemlje novih pacientov, nekateri se še celo norčujejo," pravi gospa. V tem času si je morala sama plačati pregled sluha, nova očala in zobozdravnika. Marsikomu dobro poznan problem! Vendar resnično, a zelo žalostno je, da gospa Danica Medven zdravnika išče pri svojih stotih letih. Foto: Prvi, Radio Slovenija
Zavezniške države praznujejo 8. in 9. maj kot dan zmage nad nacizmom in fašizmom, čeprav so krvavi spopadi trajali še do 15. maja. Kljub temu se je tega dne leta 1945 v Evropi uradno končala druga svetovna vojna, ki je zahtevala več kot 50 milijonov smrtnih žrtev. Stane Kocutar je ob tej priložnosti pred mikrofon povabil zgodovinarja, dr. Toneta Kregarja, direktorja Muzeja novejše zgodovine v Celju in Jelko Šporin, eno izmed ukradenih otrok, ki je bila takrat stara 10 let.
Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana je v zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani pripravilo Razstavo z naslovom »90 let Društva gluhonemih Dravske banovine – Prizadevanja za enakopravno vključevanje gluhih v družbo«, ki prikazuje ustanovitev in delovanje prvega društva gluhih pri nas od ustanovitve društva leta 1931 do leta 1941. Razstavo si je ogledala Petra Medved.
V prenosu smo slišali drugi koncert letošnje osemintridesete Druge godbe. Veliko se nas še spomni prvega koncerta skupine Huun-Huur-Tu na Drugi godbi ’96, ko smo se pri nas prvič zares spustili v globine grlenega petja iz sibirskih krajev. Še vzhodneje od Tuve se nahaja Burjatija in od tam prihaja odličen pevec, ki pozna skrivnosti grlenega petja - Aleksander Arhinčejev. In čeprav se je Aleksander že večkrat odpravil na dolgo pot v Evropo s svojo skupino Shono, nas je še bolj prepričalo njegovo sodelovanje z odlično litovsko pevko Laurito Peleniute (oba sta imela v okviru letošnje Druge godbe tudi vokalni delavnici). Skupaj sta ustanovila kvartet UDU in posnela tudi album, ki ga bomo nocoj v prenosu slišali v živo. UDU je glasbena skupina dveh narodov, ki združuje glasbeno dediščino Burjatije in Litve. Grleno petje je povezano z baltskimi pesmimi poganskih časov, ko sta si bila človek in narava blizu. Vabljeni k poslušanju!
Franc Žlahtič je diplomiral, magistriral in doktoriral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani s področja elektroenergetike, ki ji je nato posvetil celotno poklicno pot. Tudi danes, ko je že v pokoju, se ji posveča, nekaj več časa pa ima tudi za ljubiteljsko pohodništvo in fotografijo. Oboje je združil v projektu, v katerem je dokumentiral celotno Pot spominov in tovarištva okoli Ljubljane.
Vienna Cammarota, 72-letnica iz italijanske dežele Kampanija, se je odločila, da se bo v počastitev prihajajoče 700-letnice smrti velikega raziskovalca Marca Pola podala po njegovih stopinjah. 26. aprila je svojo pot začela v Benetkah, čez dobra tri leta naj bi jo končala na Kitajskem, v Pekingu, pri tem pa prečkala Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Bolgarijo, Turčijo, Gruzijo, Azerbajdžan, Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizijo, Kazahstan in Mongolijo. V teh dneh je gospa Cammarota v Ljubljani, kjer nam je povedala tudi, kako pripraviš nahbrtnik za tako dolgo pot in kakšni so njeni prvi vtisi o Sloveniji. Tu bo ostala nekaj dni, nato se bo odpravila proti Zagrebu.
Cene nepremičnin so vrtoglave. K temu najbrž prispevajo še vedno nizke obrestne mere, temu pa je dodatno prilila olja na ogenj sprostitev omejitev za najem stanovanjskih posojil, ki jih je objavila Banka Slovenije. Pozanimali smo se, zakaj se je Banka Slovenije odločila za ta korak.
Od danes pa vse do nedelje bo v Rovinju morda največji gastronomski dogodek letos v tej širši regiji. Weekend Food Festival bo gostil najbolj zveneča imena gastronomske scene: našo Ano Roš z dvema Michelinovima zvezdicama nagrajene Hiše Franko, italijanskega kuharskega zvezdnika Massima Botturo – njegova restavracija Osteria Francescana v Modeni (tri Michelinove zvezdice) je bila dvakrat razglašena za najboljšo restavracijo na svetu po izboru 50 Best Restaurants, Rasmusa Munka iz köbenhavnskega Alchimista, kjer sestavlja meni približno petdeset hodov, v Rovinju pa bo tudi aktualni nosilec naslova najboljšega chefa na svetu 2021 po izboru seznama The Best Chef Awards, Španec Dabiz Munoz. Glavni, konferenčni del progama bo potekal v Stari tobačni tovarni oziroma Stari tvornici duhana. Zvrstile se bodo okrogle mize, kot so: 'Ženskam je oziroma ni mesta v kuhinji', 'Ali je še kaj rib v Jadranu?' in 'Kako z lokalnim proračunom priti na globalni trg?' Gala večerje in številni drugi dogodki pa bodo potekali v restavracijah in hotelih v Rovinju. Vstopnice so še vedno na voljo, lahko se boste udeležili tudi tako imenovanih master classov na temo kave, sušija, tartufov in čokolade. Pred začetkom festivala, ki ga bomo spremljali tudi na Prvem v obliki prispevkov, se je Tina Lamovšek pogovarjala s svetovalcem na področju gastronomije na Hrvaškem in programskim direktorjem Weekend Food Festivala Hrvojem Petrićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Knjiga Samoumiritev je nastala na podlagi priljubljene, istoimenske radijske oddaje. V sodelovanju s prof. dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom in psihoterapevtom, so se spomladi leta 2020 z oddajo takoj odzvali na stiske, strahove in vprašanja, ki jih je sprožila pandemija koronavirusa in ponudili praktične strategije, metode in vaje, ki prispevajo k pomirjanju, duševni dobrobiti in notranjemu ravnovesju.V knjigi Samoumiritev je zbranih 52 vaj, ki so vsebinsko raznovrstne, s poglobljenim razmislekom v uvodu in praktičnimi vajami v nadaljevanju. Predstavitev knjige bo 11.5. ob 19.00 v Cukrarni v Ljubljani. Za dogodek se lahko prijavite na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si.
Banka Slovenije ugotavlja, da je bančni sistem stabilen, da pa se nekatera tveganja povečujejo, zlasti pri kreditiranju nepremičnin. Povečuje se namreč kreditiranje stanovanj, nepremičnine pa so precenjene. Kakšne ukrepe lahko pričakujemo oz. kako jih bo Banka Slovenije zrahljala?
»Razmere za novinarstvo v Sloveniji so slabe, javni Radioteleviziji pa je treba čimprej omogočiti normalno delovanje«, ob mednarodnem dnevu svobode medijev opozarjajo v Društvu novinarjev Slovenije. Da so razmere na naši največji javni medijski instituciji v državi vse slabše, je na posebni novinarski konferenci poudaril tudi del zaposlenih na RTV-ju, ki vodstvu očita hitre kadrovske menjave, siromašenje programa in rušenje socialnega dialoga. Novinarji in ostali zaposleni medtem nadaljujejo boj za neodvisnost in integriteto, pri čemer pričakujejo tudi čimprejšnjo reformo medijske zakonodaje. Svoj osnutek sprememb Zakona o RTV so že predstavili v Pravni mreži za varstvo demokracije, kjer med drugim predlagajo zmanjšanje števila članov programskega sveta, ki jih imenuje državni zbor.
Z uveljavitvijo evropske direktive o plačilnih storitvah na noranjem trgu iz leta 2015 je odslej pri spletnem nakupovanju obvezno potrjevanje z močno avtentikacijo. Potrošnik tako spletnemu trgovcu sporoči in potrdi, da nakup res opravlja prav on. Tako je tudi sam še bolje zaščiten pred goljufijami, predvsem z zahtevo po uvedbi močne avtentikacije imetnikov kartic v postopku plačil na daljavo, so zapisali v Združenju bank Slovenije. Kaj to pomeni in ali se v praksi sploh kaj spreminja? Poklicali smo na Zvezo potrošnikov Slovenije, kjer je na naša vprašanja odgovorila Alina Meško.
Konec aprila so pri Javnem štipendijskem in razvojnem skladu pripravili predavanje nemškega psihiatra in raziskovalca možganov dr. Manfreda Spitzerja, avtorja knjige Digitalna demenca, o digitalni odvisnosti in njenem vplivu na delovno uspešnost. V tri in pol urnem predavanju, smo slišali zelo kritičen pogled na uporabo digitalnih tehnologij predvsem pri otrocih, ki ga je avtor podkrepil z najnovejšimi znanstvenimi raziskavami. Kratek pregled najbolj zanimivih ugotovitev je pripravila Cirila Štuber.
“Povej mi, koliko zaslužiš, in povem ti, kaj delaš”. Generacija X vidi v delu smisel, generacija Y išče smisel v delu. Številni zaradi preživetja delajo pri dveh delodajalcih in v oblikah dela, ki ne zagotavljajo socialno-pravne varnosti. Zaradi nestandardnih oblik dela in digitalizacije so delavci pogosto postali volkovi, sindikalizem pa njihov plen. Je delo vrednota samo takrat, ko nam je všeč in prinaša socialni status? Ta in druga razmišljanja ljudi različnih poklicev o delu odstiramo v praznični oddaji ob 17-ih.
“Povej mi, koliko zaslužiš, in povem ti, kaj delaš”. Generacija X vidi v delu smisel, generacija Y išče smisel v delu. Številni zaradi preživetja delajo pri dveh delodajalcih in v oblikah dela, ki ne zagotavljajo socialno-pravne varnosti. Zaradi nestandardnih oblik dela in digitalizacije so delavci pogosto postali volkovi, sindikalizem pa njihov plen. Je delo vrednota samo takrat, ko nam je všeč in prinaša socialni status? Ta in druga razmišljanja ljudi različnih poklicev o delu odstiramo v praznični oddaji ob 17-ih.
Jasna Likar Jelinčič je v svet organizacije porok prišla pred približno šestimi leti, ko je prevzela podjetje Pravljični trenutek. Njena naloga je, v grobem, da nase prevzame vso odgovornost in nervozo mladoporočencev.
V duhu minulega praznika, dneva upora proti okupatorju, se lahko spominjamo tudi upora Slovencev ponemčevanju slovenskih gora ob koncu 19. in začetku 20. stoletja. Leta 1893 so Slovenci ravno zaradi vse bolj agresivnega vpliva nemškega DÖAV oziroma Deutscher und Österreichischer Alpenvereina na poimenovanje poti, gora in koč, ki so bile prvenstveno namenjene nemškim 'turistom', kakor so takrat poimenovali gornike, sklenili ustanoviti SPD - Slovensko planinsko društvo. In tu se zgodba, o kateri smo se pogovarjali s članom uredniškega odbora Planinskega vestnika in avtorjem članka 'Vzpon in propad Kranjske sekcije DÖAV, Dušanom Škodičem, šele začne.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred nami je kadrovsko prepišno obdobje. Najprej zato, ker imajo ob siceršnjem pomanjkanju kadrov zaposleni večjo pogajalsko moč in hitreje zapustijo starega delodajalca ter odidejo k novemu. Drugič pa zato, ker se nam obeta sestava nove, drugačne vlade, z njo pa na vodstvene položaje v državnih službah in državnih podjetjih prihajajo novi kadri. Ena najbolj spoštovanih kadrovnic pri nas je Milena Pervanje, ki se je z iskanjem primernih kandidatov za različne položaje ukvarjala zadnjih 25 let, zdaj je izdala tudi priročnik z naslovom Skrita moč – šest stebrov uspešnega kadrovanja.
Neveljaven email naslov