Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V času korona virusa se večajo in poglabljajo tudi osebne stiske žrtev nasilja v družini. Nevladne organizacije iz tujine poročajo o porastu števila žensk in otrok žrtev družinskega nasilja, saj tudi zaradi prisilne izolacije od širših socialnih stikov, konflikti znotraj partnerstev in družin naraščajo, žrtve pa nimajo možnosti umika od povzročitelja nasilja. Preverili smo s kakšnimi težavami se v teh dneh soočajo žrtve nasilja pri nas in kje ter na kakšen način lahko poiščejo pomoč. Več v prispevku Martina Černe.
Žrtve nasilja v družini, poiščite pomoč. Pravico imate, da ste varni!
V času koronavirusa se večajo in poglabljajo tudi osebne stiske žrtev nasilja v družini. Nevladne organizacije iz tujine poročajo o porastu števila žensk in otrok žrtev družinskega nasilja, saj zaradi prisilne izolacije od širših socialnih stikov, napetosti znotraj partnerstev in družin naraščajo, žrtve pa nimajo možnosti umika od povzročitelja nasilja. Kot poudarja Maja Plaz predsednica Društva SOS telefon – za ženske in otroke žrtve nasilja, dom v teh dneh ne predstavlja varnega zavetja vsem. Številne ženske in njihovi otroci, žrtve nasilja v družini se v teh dneh zbujajo v jutra polna strahu pred tem kaj jim bo prinesel nov dan, ki ga bodo morali preživeti zaprti med štirimi stenami z nasilnežem. Da je trenutna kriza zaradi koronavirusa še toliko bolj težka za žrtve družinskega nasilja izpostavlja tudi Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo.
Žrtve nasilja enostavno ne morejo klicati na pomoč, ker so ves čas v skupnih prostorih s povzročiteljem nasilja in ker je nemogoče, da bi dobile toliko zasebnosti, da bi se lahko umaknile in varno opravile pogovor, ne da bi jih slišal povzročitelj ali otroci
Kot pojasnjuje Maja Plaz, v Društvu SOS telefon – za ženske in otroke žrtve nasilja, namreč opažajo, da je v obdobju epidemije koronavirusa klicev s strani žrtev nasilja manj, kar je zelo zaskrbljujoče. Zato v društvih pospešeno iščejo načine kako bi lahko žrtvam olajšali dostop do pomoči. Kljub temu, da je pozornost vseh trenutno usmerjena v reševanje krizne situacije povezane s koronavirusom, v nevladnih organizacijah poudarjajo, da je izredno pomembna tudi varnost tistih, ki v domačem okolju doživljajo nasilje. Maja Plaz vsem žrtvam sporoča, da pomoč tudi v teh dneh obstaja.
V akutnih primerih pokličite policijo na 113, ki kljub epidemiji nemoteno dela in ustrezno posreduje v vsakem primeru nasilja v družini, pokličete lahko Društvo SOS telefon na 080-11-55. Po pomoč pa se lahko obrnete tudi na krizni center in druge svetovalnice
Na Društvo za nenasilno komunikacijo se po pomoč lahko obrnete vsak dan od 8h do 20h; pokličite lahko na telefonske številke 01/4344-822, 031/770 120, 05/6393 170, 031/546 098. V kolikor se zaradi kateregakoli razloga v tem trenutku ne morete umakniti od partnerja, ki do vas povzroča nasilje, poskušajte zmanjšati svojo ogroženost in ogroženost svojih otrok z upoštevanjem varnostnega načrta, poudarja Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo.
Najprej je zelo pomembno, da nekdo ve, da ste potencialno v nevarnosti in da v trenutku, ko ste v nevarnosti lahko pritisnete gumb, pokličete to osebo in da ta oseba, tudi če ne morete govoriti, nemudoma pokliče policiijo. Na številko 113 naučite poklicat tudi svoje otroke, v kolikor so dovolj stari in upoštevjte osnovna varnostna navodila
Vse potrebne informacije lahko dobite tudi na spletni strani drustvo-dnk.si. Lahko pa jih tudi pokličete ali pošljete sms sporočilo.
Zaradi omejenega gibanja in socialnih stikov, pa lahko trenutno za žrtve nasilja v družini največ storimo njihovi sosedje. Zato v nevladnih organizacijah pozivajo vse, ki ste priče nasilju, da odločno in pravočasno ukrepate.
Sosedje ste velikokrat most med varnostjo na eni strani in veliko nevarnostjo na drugi strani
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V času korona virusa se večajo in poglabljajo tudi osebne stiske žrtev nasilja v družini. Nevladne organizacije iz tujine poročajo o porastu števila žensk in otrok žrtev družinskega nasilja, saj tudi zaradi prisilne izolacije od širših socialnih stikov, konflikti znotraj partnerstev in družin naraščajo, žrtve pa nimajo možnosti umika od povzročitelja nasilja. Preverili smo s kakšnimi težavami se v teh dneh soočajo žrtve nasilja pri nas in kje ter na kakšen način lahko poiščejo pomoč. Več v prispevku Martina Černe.
Žrtve nasilja v družini, poiščite pomoč. Pravico imate, da ste varni!
V času koronavirusa se večajo in poglabljajo tudi osebne stiske žrtev nasilja v družini. Nevladne organizacije iz tujine poročajo o porastu števila žensk in otrok žrtev družinskega nasilja, saj zaradi prisilne izolacije od širših socialnih stikov, napetosti znotraj partnerstev in družin naraščajo, žrtve pa nimajo možnosti umika od povzročitelja nasilja. Kot poudarja Maja Plaz predsednica Društva SOS telefon – za ženske in otroke žrtve nasilja, dom v teh dneh ne predstavlja varnega zavetja vsem. Številne ženske in njihovi otroci, žrtve nasilja v družini se v teh dneh zbujajo v jutra polna strahu pred tem kaj jim bo prinesel nov dan, ki ga bodo morali preživeti zaprti med štirimi stenami z nasilnežem. Da je trenutna kriza zaradi koronavirusa še toliko bolj težka za žrtve družinskega nasilja izpostavlja tudi Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo.
Žrtve nasilja enostavno ne morejo klicati na pomoč, ker so ves čas v skupnih prostorih s povzročiteljem nasilja in ker je nemogoče, da bi dobile toliko zasebnosti, da bi se lahko umaknile in varno opravile pogovor, ne da bi jih slišal povzročitelj ali otroci
Kot pojasnjuje Maja Plaz, v Društvu SOS telefon – za ženske in otroke žrtve nasilja, namreč opažajo, da je v obdobju epidemije koronavirusa klicev s strani žrtev nasilja manj, kar je zelo zaskrbljujoče. Zato v društvih pospešeno iščejo načine kako bi lahko žrtvam olajšali dostop do pomoči. Kljub temu, da je pozornost vseh trenutno usmerjena v reševanje krizne situacije povezane s koronavirusom, v nevladnih organizacijah poudarjajo, da je izredno pomembna tudi varnost tistih, ki v domačem okolju doživljajo nasilje. Maja Plaz vsem žrtvam sporoča, da pomoč tudi v teh dneh obstaja.
V akutnih primerih pokličite policijo na 113, ki kljub epidemiji nemoteno dela in ustrezno posreduje v vsakem primeru nasilja v družini, pokličete lahko Društvo SOS telefon na 080-11-55. Po pomoč pa se lahko obrnete tudi na krizni center in druge svetovalnice
Na Društvo za nenasilno komunikacijo se po pomoč lahko obrnete vsak dan od 8h do 20h; pokličite lahko na telefonske številke 01/4344-822, 031/770 120, 05/6393 170, 031/546 098. V kolikor se zaradi kateregakoli razloga v tem trenutku ne morete umakniti od partnerja, ki do vas povzroča nasilje, poskušajte zmanjšati svojo ogroženost in ogroženost svojih otrok z upoštevanjem varnostnega načrta, poudarja Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo.
Najprej je zelo pomembno, da nekdo ve, da ste potencialno v nevarnosti in da v trenutku, ko ste v nevarnosti lahko pritisnete gumb, pokličete to osebo in da ta oseba, tudi če ne morete govoriti, nemudoma pokliče policiijo. Na številko 113 naučite poklicat tudi svoje otroke, v kolikor so dovolj stari in upoštevjte osnovna varnostna navodila
Vse potrebne informacije lahko dobite tudi na spletni strani drustvo-dnk.si. Lahko pa jih tudi pokličete ali pošljete sms sporočilo.
Zaradi omejenega gibanja in socialnih stikov, pa lahko trenutno za žrtve nasilja v družini največ storimo njihovi sosedje. Zato v nevladnih organizacijah pozivajo vse, ki ste priče nasilju, da odločno in pravočasno ukrepate.
Sosedje ste velikokrat most med varnostjo na eni strani in veliko nevarnostjo na drugi strani
V naslednjih minutah pa o dokumentih. O osebnih izkaznicah in vozniških dovoljenjih bomo govorili. V roku enega leta bo namreč na področju teh uradnih identifikacijskih dokumentov prišlo do sprememb. Pri osebnih izkaznicah bomo priča posodobitvi, pri vozniških dokumentih pa čez leto dni ne bodo več veljala stara dovoljenja na tridelnem roza obrazcu. Voznice in vozniki ga bodo morali obvezno zamenjati s kartičnim, sicer ne bodo več smeli voziti v prometu. Več Marko Rozman.
Vprašanje ali bo prišlo do napada Rusije na Ukrajino, je še vedno v zraku. Potekajo diplomatski pogovori, tudi v ostrejših tonih. Predsednik ZDA Joe Biden je po včerajšnjih pogovorih z evropskimi voditelji razglasil enotnost med zavezniki. Pentagon je sporočil, da je v pripravljenosti 8500 vojakov, tudi Nato se je oglasil in sporočil, da že pošilja letala in ladje za krepitev varnosti vzhodne Evrope.
V Sloveniji smo prvi primer okuženosti s koronavirusom potrdili 4. marca 2020. Epidemija je bila uradno razglašena 12. marca. Skoraj dve leti je, odkar nam je covid spremenil življenje, razmere pa še kar trajajo. Laboratoriji so na robu zmogljivosti, zdravstveni delavci so izgoreli, ljudje pa smo nasploh utrujeni, brezvoljni in naveličani. Strokovnjaki govorijo o posebni vrsti utrujenosti - pandemični utrujenosti. Kakšne so značilnosti, kako jo prepoznamo pri sebi, drugih in kako si lahko pomagamo, o tem Tina Bončina, zdravnica in psihoterapevtka.
Ob nedavnem dogodku napada medveda na lovca nas zanima, kako ravnati ob naključnem srečanju z medvedom.
Teden, ki je pred nami je teden za opazovanje in preučevanje ptic, ki živijo okoli nas. Potem ko so pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije sredi januarja šteli ptice, ki živijo ob slovenskih vodotokih in mokriščih, so zdaj na vrsti preostale ptice. Akcija, ki se začenja danes bo trajala vse do nedelje, v njej pa lahko sodelujete vsi, ki si lahko vzamete pol ure časa in ste pripravljeni svoja opažanja zapisati na papir. Več o tem je Cirili Štuber povedal Tilen Basle iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.
Projektna ekipa LIFE Lynx je objavila drugo poročilo o spremljanju doselitev risov v Sloveniji in na Hrvaškem. S pomočjo različnih metod spremljanja stanja so ugotovili, da je bilo v sezoni 2020/2021 na območju slovenskih Dinaridov prisotnih vsaj 24 odraslih risov, kar je malenkost več kot v preteklem obdobju. Dodatnih pet risov ima svoje teritorije na območju Alp v Sloveniji, kamor so jih doselili aprila lansko leto. Izvedena je bila tudi javnomnenjska raziskava, ki kaže, da ima slovenska javnost pozitivno stališče do risa. Doselitvi in ohranitvi risov v naših gozdovih so naklonjeni zlasti lovci in splošna javnost. Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da je verjetnost, da sprehajalec sreča risa v naravi, skoraj nična.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Jutri bo začela veljati novela Zakona o davku na dodano vrednost, ki med drugim prinaša ukinitev izročanja papirnega računa. Tega bodo prodajalci blaga in storitev kupcu izročili le na izrecno željo. Prodajalci na neobvezno tiskanje računov še niso povsem pripravili, v zvezi potrošnikov pa imajo glede novosti pomisleke. Več Tjaša Škamperle.
Pri založbi Inštituta za kriminologijo je izšla nova monografija z naslovom »Koga reševati v času epidemije? – Etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže«, ki je nastala v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Monografijo je uredila Renata Salecl, med avtoricami in avtorji poglavij pa so številne raziskovalke in raziskovalci z Inštituta za kriminologijo in drugih raziskovalnih institucij. Monografija je brezplačno dostopna.
V torek je Nacionalni inštitut za biologijo vzpostavil spletno stran za spoznavanje in ugotavljanje razširjenosti cianobakterij, ki jih lahko najdemo v vodi in tudi na kopnem, kjer so površine vlažne. Gre za spletno stran ciano.si.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Ljubljani in nekaterih drugih mestih po državi delujejo tako imenovane pro bono ambulante, ki so namenjene ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Če so prej ljubljansko ambulanto obiskovali po večini brezdomci, begunci in propadli obrtniki, so med epidemijo k njim začeli prihajati tudi ljudje, ki imajo urejeno zdravstveno zavarovanje, vendar ne pridejo do zdravnika ali pa so stroški doplačila za zdravila previsoki. Vodja ambulante Vida Drame Orožim tej pravi kar mala poliklinika Ljubljana. V okviru nje deluje tudi svetovalnica, ki je edinstvena, stalno ekipo pa sestavljajo gospa Drame Orožim, upokojena zdravnica, poleg nje pa še medicinska sestra, socialna delavka in gospodinja, ki je tudi čistilka. Več v pogovoru z avtorico prispevka Evo Lipovšek.
Raziskovalci iz nemškega Hamburga opozarjajo, da tudi blagi covid lahko poškoduje nekatere notranje organe. Še zlasti na udaru so srce, pljuča in ledvice. Ugotovili so, da okužba s koronavirusom za nekaj odstotkov poslabša njihovo delovanje. Kar res ni veliko, pravi prof. Raphael Twerenbold z Univerzitetne klinike Hamburg Eppendorf, vendar za primerjavo dodaja: »To je tako, kot da bi vsak Evropejec prvega januarja tehtal 5 kg več. Seveda vsi zaradi dodatnih petih kilogramov ne bodo imeli slabše kakovosti življenja. Vemo pa, da imajo odvečni kilogrami na dolgi rok lahko negativne posledice.« Kakšne posledice torej pušča blagi covid v prispevku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: UKE Hamburg
V osnovnih šolah je v izobraževalnem procesu še vedno prisotno veliko spolnih stereotipov, ki se kažejo tako v odkritem kot prikritem kurikulumu. V ta namen je nastal projekt imenovan Stella, ki prinaša izboljšanje in prenos dobrih praks na področju vključevanja spolov na področju Slovenije in Srbije.
Ali ste vedeli, da se v medijih kot gostje pojavlja bistveno manj žensk kot moških. Po zadnjih podatkih jih je le 24 odstotkov in to kljub temu, da so ženske v Sloveniji bolj izobražene kot moški in da znanstvenic ter strokovnjakinj z različnih področij, pri nas, vsekakor ne primanjkuje. Mediji seveda odražajo stanje v družbi, enakost spolov namreč še zdaleč ni dosežena, a hkrati bistveno pripomorejo k oblikovanju javnega mnenja. Zato je z novim letom zaživel spletni portal imenovan Ona Ve, združenje za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja, ki si prizadeva za večjo zastopanost žensk v medijih.
Dražitve surovin, repromaterialov, stroški delovne sile in podivjane cene elektrike so glavni elementi za napovedane podražitve hrane. Živilci so jih trgovcem najavili konec lanskega leta, a pogajanja še niso končana in letos potrošniki novega vala podražitev hrane še nismo občutili. Kot vse kaže ga bodo prej ali slej, saj podjetja v dobavni verigi vseh cenovnih pritiskov, brez prenosa na maloprodajne cene, ne bodo več dolgo zdržala. Cene hrane so namreč dosegle dno. Kaj nas torej čaka? Lansko leto so živilci dosegli zvišanje cen perutninskega in delno govejega mesa. A s tem niso uspeli pokriti višjih stroškov, ki nastajajo, kot je znano zaradi dražjih osnovnih surovin, embalaže, energentov, in neobvladljivih cen elektrike. Živilska industrija ne razmišlja o ustavitvi proizvodnje, v primeru mleka, ki nastaja vsak dan, je to nemogoče. Več Jernejka Drolec.
Sinoči so v organizaciji družbe Mediáde in revije IRT 3000 predstavili že četrto generacijo nominirank za inženirko leta. »Tehnologija se razvija s svetlobno hitrostjo, vrzel med spoloma v visokotehnoloških poklicih pa ostaja,« je na prireditvi poudarila Medeja Lončar, predsednica uprave Siemensa, ki je pobudnik izbora inženirke leta v Sloveniji. Za inženirko leta so izbrali dr. Natašo Kovačević, vodjo projektov v oddelku raziskav v Kolektorju. Inženirka kemije se je po raziskovalnem delu na IJS (Inštitutu Jožef Štefan) preselila v gospodarstvo, kjer dela na preliminarnih raziskavah in razvoju novih materialov. Z njo se je v jutru po izboru pogovarjala Cirila Štuber.
Ob vsakodnevni poplavi številnih novic o covidu najraje zaupamo informacijam in podatkom iz prve roke. Zato smo s Prvega poklicali dr. Aleša Rozmana, direktorja Klinike na Golniku, ki je hkrati tudi specialist pulmolog. Kakšno je razmerje med cepljenimi in necepljenimi pacienti na Golniku? Kakšno je zdravstveno stanje in psihično počutje med zaposlenimi? Zakaj omikron redkeje napade pljuča? Ali bo omikronu sledila še kakšna različica? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja dr. Aleš Rozman. Foto: TV Slovenija
Neveljaven email naslov