Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V času korona virusa se večajo in poglabljajo tudi osebne stiske žrtev nasilja v družini. Nevladne organizacije iz tujine poročajo o porastu števila žensk in otrok žrtev družinskega nasilja, saj tudi zaradi prisilne izolacije od širših socialnih stikov, konflikti znotraj partnerstev in družin naraščajo, žrtve pa nimajo možnosti umika od povzročitelja nasilja. Preverili smo s kakšnimi težavami se v teh dneh soočajo žrtve nasilja pri nas in kje ter na kakšen način lahko poiščejo pomoč. Več v prispevku Martina Černe.
Žrtve nasilja v družini, poiščite pomoč. Pravico imate, da ste varni!
V času koronavirusa se večajo in poglabljajo tudi osebne stiske žrtev nasilja v družini. Nevladne organizacije iz tujine poročajo o porastu števila žensk in otrok žrtev družinskega nasilja, saj zaradi prisilne izolacije od širših socialnih stikov, napetosti znotraj partnerstev in družin naraščajo, žrtve pa nimajo možnosti umika od povzročitelja nasilja. Kot poudarja Maja Plaz predsednica Društva SOS telefon – za ženske in otroke žrtve nasilja, dom v teh dneh ne predstavlja varnega zavetja vsem. Številne ženske in njihovi otroci, žrtve nasilja v družini se v teh dneh zbujajo v jutra polna strahu pred tem kaj jim bo prinesel nov dan, ki ga bodo morali preživeti zaprti med štirimi stenami z nasilnežem. Da je trenutna kriza zaradi koronavirusa še toliko bolj težka za žrtve družinskega nasilja izpostavlja tudi Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo.
Žrtve nasilja enostavno ne morejo klicati na pomoč, ker so ves čas v skupnih prostorih s povzročiteljem nasilja in ker je nemogoče, da bi dobile toliko zasebnosti, da bi se lahko umaknile in varno opravile pogovor, ne da bi jih slišal povzročitelj ali otroci
Kot pojasnjuje Maja Plaz, v Društvu SOS telefon – za ženske in otroke žrtve nasilja, namreč opažajo, da je v obdobju epidemije koronavirusa klicev s strani žrtev nasilja manj, kar je zelo zaskrbljujoče. Zato v društvih pospešeno iščejo načine kako bi lahko žrtvam olajšali dostop do pomoči. Kljub temu, da je pozornost vseh trenutno usmerjena v reševanje krizne situacije povezane s koronavirusom, v nevladnih organizacijah poudarjajo, da je izredno pomembna tudi varnost tistih, ki v domačem okolju doživljajo nasilje. Maja Plaz vsem žrtvam sporoča, da pomoč tudi v teh dneh obstaja.
V akutnih primerih pokličite policijo na 113, ki kljub epidemiji nemoteno dela in ustrezno posreduje v vsakem primeru nasilja v družini, pokličete lahko Društvo SOS telefon na 080-11-55. Po pomoč pa se lahko obrnete tudi na krizni center in druge svetovalnice
Na Društvo za nenasilno komunikacijo se po pomoč lahko obrnete vsak dan od 8h do 20h; pokličite lahko na telefonske številke 01/4344-822, 031/770 120, 05/6393 170, 031/546 098. V kolikor se zaradi kateregakoli razloga v tem trenutku ne morete umakniti od partnerja, ki do vas povzroča nasilje, poskušajte zmanjšati svojo ogroženost in ogroženost svojih otrok z upoštevanjem varnostnega načrta, poudarja Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo.
Najprej je zelo pomembno, da nekdo ve, da ste potencialno v nevarnosti in da v trenutku, ko ste v nevarnosti lahko pritisnete gumb, pokličete to osebo in da ta oseba, tudi če ne morete govoriti, nemudoma pokliče policiijo. Na številko 113 naučite poklicat tudi svoje otroke, v kolikor so dovolj stari in upoštevjte osnovna varnostna navodila
Vse potrebne informacije lahko dobite tudi na spletni strani drustvo-dnk.si. Lahko pa jih tudi pokličete ali pošljete sms sporočilo.
Zaradi omejenega gibanja in socialnih stikov, pa lahko trenutno za žrtve nasilja v družini največ storimo njihovi sosedje. Zato v nevladnih organizacijah pozivajo vse, ki ste priče nasilju, da odločno in pravočasno ukrepate.
Sosedje ste velikokrat most med varnostjo na eni strani in veliko nevarnostjo na drugi strani
4472 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V času korona virusa se večajo in poglabljajo tudi osebne stiske žrtev nasilja v družini. Nevladne organizacije iz tujine poročajo o porastu števila žensk in otrok žrtev družinskega nasilja, saj tudi zaradi prisilne izolacije od širših socialnih stikov, konflikti znotraj partnerstev in družin naraščajo, žrtve pa nimajo možnosti umika od povzročitelja nasilja. Preverili smo s kakšnimi težavami se v teh dneh soočajo žrtve nasilja pri nas in kje ter na kakšen način lahko poiščejo pomoč. Več v prispevku Martina Černe.
Žrtve nasilja v družini, poiščite pomoč. Pravico imate, da ste varni!
V času koronavirusa se večajo in poglabljajo tudi osebne stiske žrtev nasilja v družini. Nevladne organizacije iz tujine poročajo o porastu števila žensk in otrok žrtev družinskega nasilja, saj zaradi prisilne izolacije od širših socialnih stikov, napetosti znotraj partnerstev in družin naraščajo, žrtve pa nimajo možnosti umika od povzročitelja nasilja. Kot poudarja Maja Plaz predsednica Društva SOS telefon – za ženske in otroke žrtve nasilja, dom v teh dneh ne predstavlja varnega zavetja vsem. Številne ženske in njihovi otroci, žrtve nasilja v družini se v teh dneh zbujajo v jutra polna strahu pred tem kaj jim bo prinesel nov dan, ki ga bodo morali preživeti zaprti med štirimi stenami z nasilnežem. Da je trenutna kriza zaradi koronavirusa še toliko bolj težka za žrtve družinskega nasilja izpostavlja tudi Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo.
Žrtve nasilja enostavno ne morejo klicati na pomoč, ker so ves čas v skupnih prostorih s povzročiteljem nasilja in ker je nemogoče, da bi dobile toliko zasebnosti, da bi se lahko umaknile in varno opravile pogovor, ne da bi jih slišal povzročitelj ali otroci
Kot pojasnjuje Maja Plaz, v Društvu SOS telefon – za ženske in otroke žrtve nasilja, namreč opažajo, da je v obdobju epidemije koronavirusa klicev s strani žrtev nasilja manj, kar je zelo zaskrbljujoče. Zato v društvih pospešeno iščejo načine kako bi lahko žrtvam olajšali dostop do pomoči. Kljub temu, da je pozornost vseh trenutno usmerjena v reševanje krizne situacije povezane s koronavirusom, v nevladnih organizacijah poudarjajo, da je izredno pomembna tudi varnost tistih, ki v domačem okolju doživljajo nasilje. Maja Plaz vsem žrtvam sporoča, da pomoč tudi v teh dneh obstaja.
V akutnih primerih pokličite policijo na 113, ki kljub epidemiji nemoteno dela in ustrezno posreduje v vsakem primeru nasilja v družini, pokličete lahko Društvo SOS telefon na 080-11-55. Po pomoč pa se lahko obrnete tudi na krizni center in druge svetovalnice
Na Društvo za nenasilno komunikacijo se po pomoč lahko obrnete vsak dan od 8h do 20h; pokličite lahko na telefonske številke 01/4344-822, 031/770 120, 05/6393 170, 031/546 098. V kolikor se zaradi kateregakoli razloga v tem trenutku ne morete umakniti od partnerja, ki do vas povzroča nasilje, poskušajte zmanjšati svojo ogroženost in ogroženost svojih otrok z upoštevanjem varnostnega načrta, poudarja Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo.
Najprej je zelo pomembno, da nekdo ve, da ste potencialno v nevarnosti in da v trenutku, ko ste v nevarnosti lahko pritisnete gumb, pokličete to osebo in da ta oseba, tudi če ne morete govoriti, nemudoma pokliče policiijo. Na številko 113 naučite poklicat tudi svoje otroke, v kolikor so dovolj stari in upoštevjte osnovna varnostna navodila
Vse potrebne informacije lahko dobite tudi na spletni strani drustvo-dnk.si. Lahko pa jih tudi pokličete ali pošljete sms sporočilo.
Zaradi omejenega gibanja in socialnih stikov, pa lahko trenutno za žrtve nasilja v družini največ storimo njihovi sosedje. Zato v nevladnih organizacijah pozivajo vse, ki ste priče nasilju, da odločno in pravočasno ukrepate.
Sosedje ste velikokrat most med varnostjo na eni strani in veliko nevarnostjo na drugi strani
Geodetski inštitut Slovenije od leta 2016 izvaja vseslovenski projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki ga financira ministrstvo za infrastrukturo, katerega cilj je zagotavljanje mobilnosti ranljivih skupin v Sloveniji, in sicer slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim, gibalno oviranim in starejšim. Kot partner v projektu sodeluje Beletrina, ki skrbi za spletno dostopnost. Več o projektu, v katerem sodeluje več kot 40 občin, pa v prispevku Petre Medved.
Karantena predstavljala obdobje, ki je in bo morda tudi v prihodnosti vplivala na obstoj marsikaterega para. Že pred letom in pol smo se spraševali o tej tematiki. Odvetnica Sabina Mikulin iz odvetniške pisarne Mikulin je maja lani opažala, da so se od začetka razglasitve epidemije bistveno povečala vprašanja v povezavi z delitvijo premoženja med zakoncema. Poklicali smo jo in preverili, kakšno pa je stanje danes.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Najprej so bili večerni klepeti, javni dogodki, ki so se začeli pred 16timi leti. Kot marsikaj drugega, je koronavirus to prekinil. Nataša se je lotila knjige. Pripravila je izbor Izolank in Izolanov, njihove strnjene portrete, ki odslikavajo ne le njihova življenja, ampak tudi zanimivosti in intimnosti, ki tekstu dodajo poseben čar. Ob prebiranju teh portretov se vprašaš, ali si sploh pozoren na ljudi, ki živijo okrog tebe. Ali znaš razbrati dragocenosti in posebnosti, ki se skrivajo v ljudeh in zaradi katerih so kraji in mesta taki, kot so. Nataši je to gotovo uspelo.
Najprej so bili večerni klepeti, javni dogodki, ki so se začeli pred 16timi leti. Kot marsikaj drugega, je koronavirus to prekinil. Nataša se je lotila knjige. Pripravila je izbor Izolank in Izolanov, njihove strnjene portrete, ki odslikavajo ne le njihova življenja, ampak tudi zanimivosti in intimnosti, ki tekstu dodajo poseben čar. Ob prebiranju teh portretov se vprašaš, ali si sploh pozoren na ljudi, ki živijo okrog tebe. Ali znaš razbrati dragocenosti in posebnosti, ki se skrivajo v ljudeh in zaradi katerih so kraji in mesta taki, kot so. Nataši je to gotovo uspelo.
»Vzačetki je bila Beseda« - takole se glasi začetek Janezovega Evangelija, ki je v prvem slovenskem prevodu Biblije izpod peresa protestantskega teologa Jurija Dalmatina izšel leta 1583. To je bil le eden od velikih mejnikov, ki so jih v oblikovanju slovenskega knjižnega jezika postavili protestantski pisci druge polovice 16. stoletja. V samo nekaj desetletjih so namreč slovenščini kot povsem ljudskemu, govorjenemu jeziku, priskrbeli knjižno obliko, slovnico, pisavo in vso potrebno terminologijo, da se je lahko kljub maloštevilnosti svojih govorcev pri prevodu Svetega pisma, nastanku prve slovnice in celo slovarja prehitela marsikatere bolj množično govorjene jezike. No, čeprav spisi in prevodi naših protestantskih piscev predstavljajo same začetke zapisane slovenščine, pa se je naš jezik pred slabimi 500 leti vendarle nekoliko razlikoval od današnjega. Prav o tem, kakšna je bila knjižna slovenščina 16. stoletja, kdo jo je sploh lahko bral ter iz kakšnih vzgibov so jo tukajšnji protestantski pisci začeli zapisovati, smo se ob tokratnem dnevu reformacije pogovarjali z jezikoslovko dr. Andrejo Legan Ravnikar, soavtorico Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, začetek katerega je nedavno izšel pri Založbi ZRC SAZU in nam kot prvi razlagalni zgodovinski slovar slovenskega jezika prinaša podroben vpogled tako v oblikovne kot v pomenske plati besedišča tistega časa. Prispevek je pripravila Alja Zore.
Na Prvem je bilo jutro dvojno slavnostno, ne samo, ker danes RTV Slovenija, ker mineva 93 let od začetka rednega radijskega delovana, ampak tudi, ker smo obeležili 300 dopolnjenih oddaj redne tedenske oddaje Možgani na dlani. Vse je že ujeto in zabeleženo na spletni strani Prvega, vabljeni pa tudi, da sodelujete v nagradne igri na naši Facebook strani. Prvi, ki je sodeloval v oddaji Možgani na dlani pa je bil oftalmolog, prof. dr. Marko Hawlina, ki nas je 1. oktobra leta 2015 odpeljal v svet fosfenov. To je tista igra svetlobe, ki se zgodi- ko zapremo oči. In kot smo se naučili, se pojavljajo v več oblikah, na nek način pa gre za »pravo malo igro med mrežnico in možgani«. Avtorica oddaje, Mojca Delač, je prof. dr. Marka Hawlino z radijskim mikrofonom ob okrogli obletnici oddaje ponovno obiskala na Očesni kliniki v Ljubljani.
Danes je več kot 25.000 prebivalk in prebivalcev Slovenije okuženih z novim koronavirusom. Epidemija se ne umirja, prav nasprotno; kljub temu se zanimanje za cepljenje ni povečalo. Mnogi se sprašujejo: Zakaj za covidom zbolevajo tudi cepljeni? Ali se potem cepljenje sploh splača? Kaj se je zgodilo v Izraelu, kjer so septembra doživeli eksplozijo novih okužb, kljub 65 odstotni precepljenosti prebivalstva? To so vprašanja, ki jih je Iztok Konc postavil infektologu Andreju Trampužu, ki dela v ugledni berlinski Kliniki Charite. Dr. Trampuž svetuje: »Cepite se, cepite se, cepite se.« Foto: Andrej Trampuž
93 let Radia Slovenija praznujemo danes, 28. oktobra leta 1928 je takratni Radio Ljubljana prvič poslal v svet slovensko besedo in pesem, kar je predstavljalo novo poglavje v zgodovini Slovencev in slovenstva. O sedanjosti in prihodnosti radia, predvsem pa Prvega, smo govorili z odgovornim urednikom Prvega-informativnega program Radia Slovenija. Z Danijelom Poslekom se je pogovarjala Andreja Čokl.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ljudje iščemo različne navdihe za potovanja: naj bo to na spletu, med znanci in sorodniki, med priporočili različnih medijev ali pa v knjigah. Morda bo kdo zamisli poiskal tudi v najnovejši knjigi prof. dr. Terryja Stevensa. Priznani profesor, mednarodni turistični svetovalec in strokovnjak za razvoj destinacij je v knjigo z naslovom Wish You Were Here – Europe: the stories behind 50 of Europe’s great destinations - po slovenski Želim, da bi bili tu – Evropa: zgodbe 50 velikih evropskih destinacij - uvrstil sedem slovenskih destinacij – Bled, Bohinj, Ljubljano, dolino Soče, Goriška brda, Podčetrtek in Rogaško Slatino. Avtor je tudi lanski prejemnik naziva ambasador slovenskega turizma 2020, ki ga podeljuje STO. Z njim se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Ko govorimo o zdravju in zdravstvu, je v ospredju covid-19; okuženi, hospitalizirani in skrb zanje. Zdaj pa o posledicah oziroma okoliščinah, ki se kažejo v vseh delih zdravstvenega sistema. Če smo bolni, pa to ni covid-19, je naš dostop do zdravnika otežen. Telefonske zveze pregorevajo, stik z zdravnikom pa je najpogosteje kar prek telefona ali elektronske pošte. V medijih beležimo primere, ko je edini stik z zdravnikom lahko le na urgenci. Slišali smo za velenjski primer - otroke vozijo na urgenco, saj pediatra niti priklicati ne morejo. Čakalne dobe otrok na ortodontske storitve ponekod trajajo 9 let. V Celjskem zdravstvenem domu že 5 mesecev ortodontskih storitev sploh ne izvajajo. Vse več je napotitev v zasebni sektor, kjer je storitve treba plačati iz svojega žepa. Čakalne vrste v javnem zdravstvu so dejstvo, covid-19 pa je še dodatno razgalil problem hudega pomanjkanja kadrov. Že samo v Ljubljani je brez izbranega osebnega zdravnika 14 tisoč ljudi.
Le malokdo izmed več kot 900 ljudi, ki so si 23. oktobra leta 2002 v moskovsko gledališče Dubrovka prišli ogledati priljubljeni muzikal, si je predstavljal, da ga bo v naslednjih dneh čakala nepopisna groza ugrabitve. Drama se je vlekla dva dni in tri noči, ko je je bilo naposled konec, je krvni davek terjal življenja 131 talcev in 40 ugrabiteljev.
Ob evropskem dnevu pravosodja so slovenski notarji brezplačno svetovali parom glede premoženjsko-pravnih razmerij. Več v pogovoru z Jolando Lebar.
Leto se počasi le izteka, s tem pa bo kmalu tudi konec možnosti koriščenja turističnih bonov. Kaj to pomeni za slovenski turizem prihodnje leto? Tega turistični deležniki ne vedo, vedo pa, česa si želijo: ponuditi gostu butičnost. In da je prihodnost turizma v prepletu digitalizacije, aktivnega oddiha in gastronomije. Na študijski turi po Beli krajini, Kočevskem in Ljubljani, ki jo je organizirala STO, je bila Tina Lamovšek. Foto: Tina Lamovšek
Danes je evropski dan gluhoslepih. Gluhoslepota je samostojna invalidnost, ki izhaja iz hkratne okvare sluha in vida in vpliva na sporazumevanje, dostop do informacij, orientacijo, sposobnost prostega ter varnega gibanja ter na družabno življenje posameznika. Današnji dan je priložnost za ozaveščanje družbe o potrebah ljudi z gluhoslepoto in njihovih sposobnostih. Javnosti se bodo predstavili na novi spletni strani s svojimi deli in s tem dokazali, kaj zmorejo in znajo. Ob tej priložnosti je Petra Medved pred mikrofon povabila sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan Simono Gerenčer.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ena opaznejših sprememb v predlogu zakona o igrah na srečo je povečanje števila prirediteljev klasičnih iger na srečo z dveh na pet prirediteljev.
Dosledno upoštevanje PCT pogojev je poleg cepljenja in upoštevanja higienskih ukrepov ključno za zajezitev širjenja koronavirusa. Od uvedbe pogoja je minil že dober mesec in večina državljanov ga je že ponotranjila in ga tudi upošteva. Prihaja pa do nekaterih kršitev, denimo do ponarejanja potrdil in tega, da ponudniki storitev upoštevanje pogoja ne preverjajo. Svoje izkušnje so povedali poslušalke in poslušalci Prvega.
RECIKEL je prva trajnostna, zelena in odgovorna izposojevalnica koles, ki spodbuja preprečevanje nastajanja odpadkov, ponovno uporabo, zeleno mobilnost in zeleni turizem v pomurski regiji. V okviru IZMENJEVALNICE, še enega projekta Zavoda Rastišče iz Gornje Radgone, pa ljudje prinesejo oblačila, obutev in modne dodatke, namesto njih pa izberejo kakšen drug kos, ki ga je prinesel nekdo drug.
Neveljaven email naslov