Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pešačenje in kolesarjenje sta najbolj trajnostni obliki mobilnosti, zato se ju v dneh, ko zaznamujemo evropski teden mobilnosti, še posebej spodbuja. Ob tem pa kolesarska infrastruktura ostaja pomanjkljiva. Gradi se jo postopno, po odsekih, postopki so dolgotrajni. Zatika se tudi na severnem Primorskem, kjer Direkcija za infrastrukturo načrtuje za 500 kilometrov kolesarskih poti, vendar se deležniki pri pripravi potrebne projektne dokumentacije spopadajo s številnimi ovirami. Prispevek Nine Brus.
Kam umestiti kolesarsko stezo v ozki dolini, kjer je prostora le za reko in cesto?
Pešačenje in kolesarjenje sta najbolj trajnostni obliki mobilnosti, zato se ju v dneh, ko zaznamujemo evropski teden mobilnosti, še posebej spodbuja. Ob tem pa kolesarska infrastruktura ostaja pomanjkljiva. Gradi se jo postopno, po odsekih, postopki so dolgotrajni. Zatika se tudi na severnem Primorskem, kjer Direkcija za infrastrukturo načrtuje za 500 kilometrov kolesarskih poti, vendar se deležniki pri pripravi potrebne projektne dokumentacije spopadajo s številnimi ovirami.
Severnoprimorska regija namerava za ureditev kolesarskih poti v tej finančni perspektivi nameniti 11 milijonov evrov kohezijskih sredstev. Upravičenec za črpanje teh sredstev je Direkcija za infrastrukturo, projekte in dokumentacijo za kolesarske poti pa po dogovoru z razvojnim svetom regije pripravijo občine. A so pri tem naletele na številne težave.
4540 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pešačenje in kolesarjenje sta najbolj trajnostni obliki mobilnosti, zato se ju v dneh, ko zaznamujemo evropski teden mobilnosti, še posebej spodbuja. Ob tem pa kolesarska infrastruktura ostaja pomanjkljiva. Gradi se jo postopno, po odsekih, postopki so dolgotrajni. Zatika se tudi na severnem Primorskem, kjer Direkcija za infrastrukturo načrtuje za 500 kilometrov kolesarskih poti, vendar se deležniki pri pripravi potrebne projektne dokumentacije spopadajo s številnimi ovirami. Prispevek Nine Brus.
Kam umestiti kolesarsko stezo v ozki dolini, kjer je prostora le za reko in cesto?
Pešačenje in kolesarjenje sta najbolj trajnostni obliki mobilnosti, zato se ju v dneh, ko zaznamujemo evropski teden mobilnosti, še posebej spodbuja. Ob tem pa kolesarska infrastruktura ostaja pomanjkljiva. Gradi se jo postopno, po odsekih, postopki so dolgotrajni. Zatika se tudi na severnem Primorskem, kjer Direkcija za infrastrukturo načrtuje za 500 kilometrov kolesarskih poti, vendar se deležniki pri pripravi potrebne projektne dokumentacije spopadajo s številnimi ovirami.
Severnoprimorska regija namerava za ureditev kolesarskih poti v tej finančni perspektivi nameniti 11 milijonov evrov kohezijskih sredstev. Upravičenec za črpanje teh sredstev je Direkcija za infrastrukturo, projekte in dokumentacijo za kolesarske poti pa po dogovoru z razvojnim svetom regije pripravijo občine. A so pri tem naletele na številne težave.
Alkohol je v Sloveniji najpogostejša dovoljena droga. Letno na prebivalca porabimo več kot 10 litrov čistega alkohola in smo glede na posledice čezmernega pitja v samem evropskem in svetovnem vrhu. Po podatkih NIJZ 43%, to je skoraj polovica prebivalstva pije čezmerno. Vsak dan zaradi vzrokov povezanih izključno z alkoholom umreta dve osebi, če prištejemo še prometne nezgode je to letno skoraj 1000 oseb. Stroški, ki jih država zaradi tega utrpi so najmanj dvakrat višji kot pa je prihodek iz trošarin od alkoholnih pijač. Breme alkohola je tako pri nas zelo veliko, vseh učinkovitih ukrepov še nismo uvedli.
O posledicah nedavnih neurij smo na Prvem že poročali v naših informativnih oddajah - škode v Kočevju je dovolj za državno pomoč, v občini Zagorje ob Savi je je za dva milijona evrov, tudi ponekod drugod po Sloveniji so izkusili moč neurij. Podrta drevesa, zamašeni vodotoki in posledično poplavljanje objektov in plazovi. Pričakuje se seveda, da bo zaradi segrevanja ozračja takih dogodkov vse več. Vreme nas posledično vse bolj zanima, kar potrjuje tudi Leon Hardi, odgovorni urednik spletne strani Neurje.si. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.
Levica je glede na svoje ambicije po velikem številu novozgrajenih stanovanj (10.000 v sedmih letih) zahtevala, da stanovanjski sklad republike Slovenije od slabe banke dobi najprej 9, naposled pa skupaj 17 zemljišč. Vendar niso vsa primerna za gradnjo in razvoj sosesk, ocenjujejo na stanovanjskem skladu, zato bodo (kot jim je že prej naložila vlada) najprej kupili 3 najbolj primerna zemljišča: Glince v Ljubljani, kjer bo možno graditi 400 najemnih stanovanj, Brod-Drage v Novem mestu, kjer načrt predvideva do 200 stanovanj in Rožna dolina v Novi Gorici s potencialom 100 enot. Denarja za gradnjo blokov na teh zemljiščih pa sklad trenutno nima, zato se bo moral znova zadolžiti.
Zakaj so na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že po šestih mesecih pripravili predlog sprememb Zakona o osebni asistenci?
Zaradi pomanjkanja delovne sile delodajalci vedno pogosteje iščejo kadre v tujini. Lani je Zavod za zaposlovanje izdal skoraj 39 tisoč delovnih dovoljenj. Večina tujih delavcev dela v gradbeništvu, prometu in skladiščenju, predelovalnih dejavnostih ter v gostinstvu in turizmu. Največ delavcev prihaja iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova ter Makedonije. Iz držav, ki niso s področja nekdanje Jugoslavije, so imeli lani največ veljavnih delovnih dovoljenj državljani Rusije, Ukrajine in Kitajske. Ker so kršitve na področju dela tujcev ene najpogostejših, je zakonodaja do delodajalcev zelo stroga.
Slovenija bo poostrila nadzor na južni meji z dodatnimi policisti, vojaki in tehnično opremo. Takšno ravnanje narekujejo razmere na terenu, je po srečanjih z župani Ilirske Bistrice, Kostela in Črnomlja sporočil premier Marjan Šarec. Odprto pa ostaja vprašanje, ali bodo poostreni ukrepi na južni meji, na kateri se bodo nezakoniti prehodi po napovedih policije še okrepili, sploh učinkoviti. Države na balkanski poti namreč ne dajejo nobenih znamenj, da bi se sploh ukvarjale z nezakonitimi migranti, od česar imajo korist le tihotapci z ljudmi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vremenske ujme so letos v kmetijstvu naredile že precej škode. Včerajšnje neurje z močnim vetrom in s točo na 6 do 7 kilometrov širokem pasu na 15ih kilometrih od Starš prek Ptuja do občine Gorišnica je bilo eno v nizu ujm, prejšnji teden je bilo takšno na Krasu, primeri so bili tudi v Savinjski dolini. Kmetijska ministrica je popoldne na ogledu škode v Podravju. Neurje na Ptuju je naredilo škodo tudi na kulturnih objektih, z Ministrstva za kulturo so sporočili, da zbirajo informacije o nastali škodi in da bodo stanje skrbno preučili ter v okviru zmožnosti zagotovili določen obseg interventnih sredstev. Posledice obilnega deževja odpravljajo tudi v občini Zagorje ob Savi. Ker največkrat poplavlja zaradi neočiščenih in neurejenih vodotokov, so prebivalci jezni na državo. Že leta si namreč prizadevajo, da bi uredila in razširila strugo potoka Graščica v Kisovcu. Poplavilo je številne ceste in 37 objektov, sprožili so se zemeljski plazovi.
Italijanske radijske postaje že desetletja motijo slovenski radio. Slovenija naj bi se zdaj odločneje odzvala. Ne samo voznike proti Primorski, ki v vozilu poslušajo slovenske radijske postaje, med katere se vrivajo italijanski programi, motenje radijskih frekvenc vpliva zlasti na Primorce, ki bi radi slišali slovenski radio, pa ga že desetletja motijo italijanske komercialne postaje. Ministrstvo za javno upravo obljublja, da bo ojačalo prizadevanja, tudi na politični ravni, da enkrat za vselej reši ta problem.
Na oblast v Grčiji se z zmago Kiriakosa Micotakisa vrača tradicionalna stranka in ena najmočnejših političnih družin v državi, predvsem pristaši Sirize govorijo o tem, da se vrača esteblišment, ki je sodeloval pri potiskanju države v krizo. To bo prva grška vlada po programu pomoči, po krizi, recesiji in varčevalnih ukrepih. Gospodarstvo se je skrčilo za četrtino, mnogi Grki so se znašli v revščini, Siriza pa je medtem fiskalne cilje upnikov izpolnjevala tudi z višanjem davkov. Te namerava novi premier znižati, zmanjšati birokracijo, napoveduje podvojitev gospodarske rasti, evropske države naj bi prepričal, da omehčajo fiskalne omejitve. Micotakis ve, da je njegov manevrski prostor precej omejen.
Močno neurje, ki je včeraj popoldan opustošilo Ptuj je največ škode povzročilo na stanovanjskih objektih ter drugih nepremičninah, s katerih je veter trgal strehe, voda pa je zalila številne kleti in pritlične prostore. Na Ptuju so tako škodo utrpel skorajda vse osnovne šole, enako velja za številne kulturne objekte. Gasilci že od jutra sanirajo nastalo škodo, odstranjujejo padla drevesa in prekrivajo strehe.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljskem jutru na Prvem smo raziskovali bolšjake. Zgodbe z bolšjih sejmov sta z nami delilia Andraž Hrastar, organizator radovljiškega bolšjaka in Miro Slana, poznavalec starin in lastnik Fabianove muzejske trgovine. Novinarka Nataša Kuhar je pripravili reportažo z mariborskega bolšjaka, vse skupaj pa smo začinili z odlomki iz knjige Zgodbe z bolšjaka avtorja Cirila Ulčarja. Temo je raziskala in pripravila Darja Pograjc.
Kaj je bolj prav – oljčno ali olivno olje? Slovenski jezik ima veliko sopomenskih dvojnic, torej dveh bolj ali manj različnih izrazov z bolj ali manj enakim pomenom za določeno stvar v predmetnosti. Darja Pograjc je preverila, ali tudi omenjeni spadata mednje.
Kaj je bolj prav – oljčno ali olivno olje? Slovenski jezik ima veliko sopomenskih dvojnic, torej dveh bolj ali manj različnih izrazov z bolj ali manj enakim pomenom za določeno stvar v predmetnosti. Darja Pograjc je preverila, ali tudi omenjeni spadata mednje.
Slovenija je zavezana k podnebnim ciljem, to so zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje deleža energije iz obnovljivih virov in izboljšanje energetske učinkovitosti. To so tudi cilji nacionalnega energetsko razvojnega načrta do leta 2030 in v tej luči je geotermalna energija eden od pomembnih virov energije. Stroka je študije za izrabo geotermalne energije po ti. »kaskadnem modelu« za celotno Slovenijo že naredila, razpravo o razvojnih izzivih na tem področju je sprožil Franc Breznik, predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo.
Slovenija bo morala Bruslju po izvolitvi nove predsednice Evropske komisije razmeroma hitro sporočiti tudi ime novega slovenskega komisarja ali komisarke.
Medtem ko je prva poletna destinacija Slovencev sosednja Hrvaška, se na drugem mestu slovenskih počitnikarjev izmenjujeta Italija in Grčija. In če o naših južnih in zahodnih sosedih vemo precej, Grčijo običajno povezujemo le z antično zgodovino in tamkajšnjimi otoki. Grki pa Slovenijo še vedno povezujejo predvsem z Jugoslavijo in Alpami. Andreja Čokl je v Slovencem precej manj znani osrednji Grčiji oz. po grško Centralni Makedoniji, iskala povezave med Slovenci in Grki. Te se začnejo že zelo zgodaj, mitologija nam na primer ponuja legendo o grškem junaku Jazonu in Argonavtih. Ti naj bi prečkali tudi Ljubljansko barje in Vrhniko, Jazon pa je premagal zmaja, ki je tudi v ljubljanskem grbu, če ne zaradi sv. Jurija, pa zaradi Jazona. Kaj nas še povezuje in kaj vse je Grčija?
Vstopili smo v čas poletnih počitnic, ki je obdobje zabav, sproščenosti in novih poznanstev. Predvsem za mlade je to obdobje povišane spolne aktivnosti, ki je velikokrat tvegana in brez zaščite. Evita Leskovšek z NIJZ pojasnjuje, katera kontracepcija je najbolj priporočljiva, kako prepoznati znake okužbe in kako uživati zdravo, varno in prijetno spolno življenje.
Neveljaven email naslov
