Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Preverili smo, kaj slaba epidemiološka slika v državi pomeni za delovanje javne zobozdravstvene mreže, ki se je spomladi hitro odzvala z zapiranjem dejavnosti za nenujne zobozdravstvene storitve in vzpostavitvijo tako imenovanih nujnih vstopnih točk. O aktualnih razmerah je spregovoril predsednikom Odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Krunoslav Pavlović. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Pogovor s predsednikom Odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Krunoslavom Pavlovićem
Preverili smo, kaj slaba epidemiološka slika v državi pomeni za delovanje javne zobozdravstvene mreže, ki se je spomladi hitro odzvala z zapiranjem dejavnosti za nenujne zobozdravstvene storitve in vzpostavitvijo tako imenovanih nujnih vstopnih točk. O aktualnih razmerah je spregovoril predsednikom Odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, doktor Krunoslav Pavlović.
Kljub razglasitvi epidemije tokrat zobozdravniki delamo naprej. Obstajajo pa bistvene razlike med prvim in drugim valom. Pri prvem valu dejansko nismo vedeli veliko o virusu in je bila previdnost na mestu. Hkrati se je izkazalo, da zobozdravniki nismo uporabljali vse osebne varovalne opreme, ki je bila potrebna proti širjenju okužbe s tem virusom.
Kot je pojasnil, so ugotovili, da pred epidemijo "84 odstotkov kolegov ni nosilo zaščitnega pokrivala, 41 odstotkov ne zaščitnih očal, 70 odstotkov zaščitnega vizirja in kar 96 odstotkov zobozdravnic in zobozdravnikov ni uporabljalo zaščitnega plašča". Z majem so sprejeli priporočila, ki so po njegovih besedah bistveno zmanjšala možnost širjenja okužb v zobozdravstvu.
Kolegi so celo poletje nosili osebno varovalno opremo, izvajali zaščitne protokole in zdaj so pripravljeni.
Hkrati pa odstvetujejo izvajanje zobozdravstvene dejavnosti v tistih ustanovah, kjer te pogoji ne morejo biti v celoti izpolnjeni.
Kaj bi svetovali nekomu, ki ima že termine za poseg, ki traja nekaj več časa, torej ne gre samo za enkratni obisk pri zobozdravniku, v primeru, da se vmes razmere zaostrijo?
Od vseh zobozdravstvenih posegov so najbolj rizični ti, kjer se sprošča največ aerosola v okolico in zaradi narave posega ne moremo zamejiti operativnega polja od preostale ustne votline s tako imenovano gumijasto opno. Predvidevamo, da se bodo ob upoštevanje vseh navodil NIJZ in vladne strokovne svetovalne skupine, razmere v mesecu dni umirile in bo tedaj čas namenjen za tovrstne posege. Tako da pacientom svetujemo strpnost in počakajo na ugodnejše razmere za te res zahtevne zobozdravstvene posege.
Kako pa je z zobozdravstveno oskrbo za vse tiste, ki so okuženi z novim koronavirusom ali sumijo, da so?
Za vse paciente je zelo pomembno, da izpolnijo formular, ki ga dobijo, z resničnimi podatki, na tak način bistveno pripomorejo k zmanjšanju širjenja virusa znotraj zobozdravstvenih ambulant.
Če v tem segmentu ugotovimo, da je pacient v karanteni ali pozitiven na virus, pa imamo za to pripravljeno varovalko. V državi je organiziranih pet ordinacij (MARIBOR, MURSKA SOBOTA, NOVO MESTO, LJUBLJANA, NOVA GORICA), ki so namenjene tem pacientom, če imajo res nujno zobozdravstveno stanje.
Več pa v posnetku.
4471 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Preverili smo, kaj slaba epidemiološka slika v državi pomeni za delovanje javne zobozdravstvene mreže, ki se je spomladi hitro odzvala z zapiranjem dejavnosti za nenujne zobozdravstvene storitve in vzpostavitvijo tako imenovanih nujnih vstopnih točk. O aktualnih razmerah je spregovoril predsednikom Odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Krunoslav Pavlović. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Pogovor s predsednikom Odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Krunoslavom Pavlovićem
Preverili smo, kaj slaba epidemiološka slika v državi pomeni za delovanje javne zobozdravstvene mreže, ki se je spomladi hitro odzvala z zapiranjem dejavnosti za nenujne zobozdravstvene storitve in vzpostavitvijo tako imenovanih nujnih vstopnih točk. O aktualnih razmerah je spregovoril predsednikom Odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, doktor Krunoslav Pavlović.
Kljub razglasitvi epidemije tokrat zobozdravniki delamo naprej. Obstajajo pa bistvene razlike med prvim in drugim valom. Pri prvem valu dejansko nismo vedeli veliko o virusu in je bila previdnost na mestu. Hkrati se je izkazalo, da zobozdravniki nismo uporabljali vse osebne varovalne opreme, ki je bila potrebna proti širjenju okužbe s tem virusom.
Kot je pojasnil, so ugotovili, da pred epidemijo "84 odstotkov kolegov ni nosilo zaščitnega pokrivala, 41 odstotkov ne zaščitnih očal, 70 odstotkov zaščitnega vizirja in kar 96 odstotkov zobozdravnic in zobozdravnikov ni uporabljalo zaščitnega plašča". Z majem so sprejeli priporočila, ki so po njegovih besedah bistveno zmanjšala možnost širjenja okužb v zobozdravstvu.
Kolegi so celo poletje nosili osebno varovalno opremo, izvajali zaščitne protokole in zdaj so pripravljeni.
Hkrati pa odstvetujejo izvajanje zobozdravstvene dejavnosti v tistih ustanovah, kjer te pogoji ne morejo biti v celoti izpolnjeni.
Kaj bi svetovali nekomu, ki ima že termine za poseg, ki traja nekaj več časa, torej ne gre samo za enkratni obisk pri zobozdravniku, v primeru, da se vmes razmere zaostrijo?
Od vseh zobozdravstvenih posegov so najbolj rizični ti, kjer se sprošča največ aerosola v okolico in zaradi narave posega ne moremo zamejiti operativnega polja od preostale ustne votline s tako imenovano gumijasto opno. Predvidevamo, da se bodo ob upoštevanje vseh navodil NIJZ in vladne strokovne svetovalne skupine, razmere v mesecu dni umirile in bo tedaj čas namenjen za tovrstne posege. Tako da pacientom svetujemo strpnost in počakajo na ugodnejše razmere za te res zahtevne zobozdravstvene posege.
Kako pa je z zobozdravstveno oskrbo za vse tiste, ki so okuženi z novim koronavirusom ali sumijo, da so?
Za vse paciente je zelo pomembno, da izpolnijo formular, ki ga dobijo, z resničnimi podatki, na tak način bistveno pripomorejo k zmanjšanju širjenja virusa znotraj zobozdravstvenih ambulant.
Če v tem segmentu ugotovimo, da je pacient v karanteni ali pozitiven na virus, pa imamo za to pripravljeno varovalko. V državi je organiziranih pet ordinacij (MARIBOR, MURSKA SOBOTA, NOVO MESTO, LJUBLJANA, NOVA GORICA), ki so namenjene tem pacientom, če imajo res nujno zobozdravstveno stanje.
Več pa v posnetku.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Potem ko so potrošniške organizacije v preteklih desetletjih že uspešno dosegle prepoved napačnih trditev pri izdelkih, jih ta naloga še čaka na področju storitev. Zeleno letenje je tak bistroumni nesmisel, s katerim poskušajo letalske družbe od potrošnikov iztisniti še kak dodaten evro.
Črnogorski predsednik Jakov Milatović bo danes nadaljeval posvetovanja s predstavniki parlamentarnih strank, o katerih bo podelil mandat za sestavo nove vlade. Po pričakovanjih naj bi novi mandatar postal vodja gibanja Evropa zdaj Milojko Spajić, ki se o novi koaliciji pogaja tudi s prosrbsko in prorusko koalicijo strank. Kot je Jakov Milatović povedal v intervjuju našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu, pričakuje vlado, ki bo končala blokado evropske poti in poskrbela, da bo Črna gora v nekaj letih nova članica Evropske unije.
Rezultati 25-letnega štetja in opazovanja štorkelj kažejo, da populacija v Sloveniji raste, njihova bivališča pa se pomikajo z vzhoda proti zahodu. Cirila Štuber se je o štorkljah v Sloveniji pogovarjala z Uršo Gajšek iz DOPPS. Foto: Urša Gajšek
Letna inflacija se umirja, julija je bila 6,1 odstotna. Po metodologiji Eurostata, ki zagotavlja primerljivost med državami Evropske unije pa še nižja, in sicer 5,7 odstotna. Na upad so vplivali cenejši energenti, medtem ko je hrana še vedno za dobro desetino dražja kot lani. Pričakovati je nadaljevanje umirjanje inflacije, inflacijski pritiski bodo občutnejši pri storitvah, saj so povezani s povečanjem plač in visoko zaposlenostjo, komentira Milan Damjanovič iz analitskega centra Banke Slovenije.
Zadnjo nedeljo v juliju smo obeleževali mednarodni dan barij. Barja so vrsta mokrišč, ki je pomembna predvsem za ohranjanje biotske pestrosti, pa tudi za blažitev podnebnih sprememb. Ljudje pa se premalokrat zavedamo njihove pomembnosti, saj so prav zaradi človeške dejavnosti vedno bolj ogrožena. Več o pomembnosti barij je Lani Furlan povedal dr. Mihael Jožef Toman, profesor za ekologijo in varstvo celinskih voda na biotehniški fakulteti univerze v Ljubljani in podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda.
Partizanska bolnica Franja v soteski Pasice pri Cerknem po uničujočem neurju in vetrolomu ostaja zaprta za javnost. So se pa v Mestnem muzeju Idrija, ki upravlja Franjo, odzvali na veliko zanimanje javnosti, kako pomagati pri obnovi tega spomenika državnega pomena, ki ga je naravna ujma po 16-ih letih znova razdejala. Javnost pozivajo, naj obišče preostale njihove muzejske objekte, odprli pa so tudi poseben podračun za zbiranje namenskih donatorskih sredstev. Direktor muzeja Miha Kosmač je med drugim opisal razmere po vetrolomu 18. julija, ko so podrta drevesa zaprla dostop do Franje.
Neveljaven email naslov