Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Preverili smo, kaj slaba epidemiološka slika v državi pomeni za delovanje javne zobozdravstvene mreže, ki se je spomladi hitro odzvala z zapiranjem dejavnosti za nenujne zobozdravstvene storitve in vzpostavitvijo tako imenovanih nujnih vstopnih točk. O aktualnih razmerah je spregovoril predsednikom Odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Krunoslav Pavlović. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Pogovor s predsednikom Odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Krunoslavom Pavlovićem
Preverili smo, kaj slaba epidemiološka slika v državi pomeni za delovanje javne zobozdravstvene mreže, ki se je spomladi hitro odzvala z zapiranjem dejavnosti za nenujne zobozdravstvene storitve in vzpostavitvijo tako imenovanih nujnih vstopnih točk. O aktualnih razmerah je spregovoril predsednikom Odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, doktor Krunoslav Pavlović.
Kljub razglasitvi epidemije tokrat zobozdravniki delamo naprej. Obstajajo pa bistvene razlike med prvim in drugim valom. Pri prvem valu dejansko nismo vedeli veliko o virusu in je bila previdnost na mestu. Hkrati se je izkazalo, da zobozdravniki nismo uporabljali vse osebne varovalne opreme, ki je bila potrebna proti širjenju okužbe s tem virusom.
Kot je pojasnil, so ugotovili, da pred epidemijo "84 odstotkov kolegov ni nosilo zaščitnega pokrivala, 41 odstotkov ne zaščitnih očal, 70 odstotkov zaščitnega vizirja in kar 96 odstotkov zobozdravnic in zobozdravnikov ni uporabljalo zaščitnega plašča". Z majem so sprejeli priporočila, ki so po njegovih besedah bistveno zmanjšala možnost širjenja okužb v zobozdravstvu.
Kolegi so celo poletje nosili osebno varovalno opremo, izvajali zaščitne protokole in zdaj so pripravljeni.
Hkrati pa odstvetujejo izvajanje zobozdravstvene dejavnosti v tistih ustanovah, kjer te pogoji ne morejo biti v celoti izpolnjeni.
Kaj bi svetovali nekomu, ki ima že termine za poseg, ki traja nekaj več časa, torej ne gre samo za enkratni obisk pri zobozdravniku, v primeru, da se vmes razmere zaostrijo?
Od vseh zobozdravstvenih posegov so najbolj rizični ti, kjer se sprošča največ aerosola v okolico in zaradi narave posega ne moremo zamejiti operativnega polja od preostale ustne votline s tako imenovano gumijasto opno. Predvidevamo, da se bodo ob upoštevanje vseh navodil NIJZ in vladne strokovne svetovalne skupine, razmere v mesecu dni umirile in bo tedaj čas namenjen za tovrstne posege. Tako da pacientom svetujemo strpnost in počakajo na ugodnejše razmere za te res zahtevne zobozdravstvene posege.
Kako pa je z zobozdravstveno oskrbo za vse tiste, ki so okuženi z novim koronavirusom ali sumijo, da so?
Za vse paciente je zelo pomembno, da izpolnijo formular, ki ga dobijo, z resničnimi podatki, na tak način bistveno pripomorejo k zmanjšanju širjenja virusa znotraj zobozdravstvenih ambulant.
Če v tem segmentu ugotovimo, da je pacient v karanteni ali pozitiven na virus, pa imamo za to pripravljeno varovalko. V državi je organiziranih pet ordinacij (MARIBOR, MURSKA SOBOTA, NOVO MESTO, LJUBLJANA, NOVA GORICA), ki so namenjene tem pacientom, če imajo res nujno zobozdravstveno stanje.
Več pa v posnetku.
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Preverili smo, kaj slaba epidemiološka slika v državi pomeni za delovanje javne zobozdravstvene mreže, ki se je spomladi hitro odzvala z zapiranjem dejavnosti za nenujne zobozdravstvene storitve in vzpostavitvijo tako imenovanih nujnih vstopnih točk. O aktualnih razmerah je spregovoril predsednikom Odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Krunoslav Pavlović. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Pogovor s predsednikom Odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Krunoslavom Pavlovićem
Preverili smo, kaj slaba epidemiološka slika v državi pomeni za delovanje javne zobozdravstvene mreže, ki se je spomladi hitro odzvala z zapiranjem dejavnosti za nenujne zobozdravstvene storitve in vzpostavitvijo tako imenovanih nujnih vstopnih točk. O aktualnih razmerah je spregovoril predsednikom Odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, doktor Krunoslav Pavlović.
Kljub razglasitvi epidemije tokrat zobozdravniki delamo naprej. Obstajajo pa bistvene razlike med prvim in drugim valom. Pri prvem valu dejansko nismo vedeli veliko o virusu in je bila previdnost na mestu. Hkrati se je izkazalo, da zobozdravniki nismo uporabljali vse osebne varovalne opreme, ki je bila potrebna proti širjenju okužbe s tem virusom.
Kot je pojasnil, so ugotovili, da pred epidemijo "84 odstotkov kolegov ni nosilo zaščitnega pokrivala, 41 odstotkov ne zaščitnih očal, 70 odstotkov zaščitnega vizirja in kar 96 odstotkov zobozdravnic in zobozdravnikov ni uporabljalo zaščitnega plašča". Z majem so sprejeli priporočila, ki so po njegovih besedah bistveno zmanjšala možnost širjenja okužb v zobozdravstvu.
Kolegi so celo poletje nosili osebno varovalno opremo, izvajali zaščitne protokole in zdaj so pripravljeni.
Hkrati pa odstvetujejo izvajanje zobozdravstvene dejavnosti v tistih ustanovah, kjer te pogoji ne morejo biti v celoti izpolnjeni.
Kaj bi svetovali nekomu, ki ima že termine za poseg, ki traja nekaj več časa, torej ne gre samo za enkratni obisk pri zobozdravniku, v primeru, da se vmes razmere zaostrijo?
Od vseh zobozdravstvenih posegov so najbolj rizični ti, kjer se sprošča največ aerosola v okolico in zaradi narave posega ne moremo zamejiti operativnega polja od preostale ustne votline s tako imenovano gumijasto opno. Predvidevamo, da se bodo ob upoštevanje vseh navodil NIJZ in vladne strokovne svetovalne skupine, razmere v mesecu dni umirile in bo tedaj čas namenjen za tovrstne posege. Tako da pacientom svetujemo strpnost in počakajo na ugodnejše razmere za te res zahtevne zobozdravstvene posege.
Kako pa je z zobozdravstveno oskrbo za vse tiste, ki so okuženi z novim koronavirusom ali sumijo, da so?
Za vse paciente je zelo pomembno, da izpolnijo formular, ki ga dobijo, z resničnimi podatki, na tak način bistveno pripomorejo k zmanjšanju širjenja virusa znotraj zobozdravstvenih ambulant.
Če v tem segmentu ugotovimo, da je pacient v karanteni ali pozitiven na virus, pa imamo za to pripravljeno varovalko. V državi je organiziranih pet ordinacij (MARIBOR, MURSKA SOBOTA, NOVO MESTO, LJUBLJANA, NOVA GORICA), ki so namenjene tem pacientom, če imajo res nujno zobozdravstveno stanje.
Več pa v posnetku.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
Neveljaven email naslov