Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Epidemij je znova ustavila tudi vse kulturne prireditve in kulturne ustanove samevajo. A v kamniškem Domu kulture so v teh dneh svoje prostore in naprave odstopili učiteljem, ki želijo svoje učne ure narediti kar najbolj zanimive in dinamične. Dom kulture Kamnik, Mladinski center Kotlovnica in društvo Priden možic so namreč skupaj ponudili pomoč kamniškim šolam pri učenju na daljavo. Med delom jih je obiskala Romana Erjavec.
Kulturni dom Kamnik s svojimi tehničnimi in prostorskimi zmogljivostmi pomaga učiteljem pri učenju na daljavo
Epidemija je znova ustavila tudi vse kulturne prireditve, kulturne ustanove samevajo. A v kamniškem Domu kulture so v teh dneh svoje prostore in naprave odstopili učiteljem, ki želijo svoje učne ure narediti kar najbolj zanimive in dinamične. Dom kulture Kamnik, Mladinski center Kotlovnica in društvo Priden možic so namreč skupaj ponudili pomoč kamniškim šolam pri učenju na daljavo.
Kot pravi Goran Završnik, direktor kulturnega društva Priden možic, kultura in šolstvo morata hoditi z roko v roki, zato odločitev, da ponudijo pomoč učiteljem, ki želijo svoje ure narediti privlačnejše in bolj dinamične, ni bila težka:
"Sedeli smo, takrat, ko smo še lahko, na kavi z učiteljicami. Povedale so, da imajo pri šolanju na daljavo relativno banalne težave, tudi tehnične. In nenazadnje, številni akterji v kamniški kulturi imamo posadko in opremo. In lahko pomagamo z zmožnostmi, ki jih imajo vsi kulturni domovi po Sloveniji."
Profesorica slovenščine Mojca Fuchs Lukežič je bila med tistimi, ki se je že spomladi spopadla z izzivom tehnične opreme svojih ur:
"V prvem delu korone smo učitelji snemali sami doma za računalnikom. Sicer je bil posnetek v redu, a kvalitativno to veliko boljše zdaj počnemo. Ker prezentacije oživijo. Ker ni samo glasu, ampak vidi učenec svojega učitelja, ki pokaže, ki opozori, ki opomni. In ne sledi samo prezentaciji in tistega ne prepisuje kot pisalni stroj."
Kot pravi učitelj telesne vzgoje Aleš Prosen z OŠ Frana Albrehta, ki vaje na odru svojim učencem predstavlja ob pomoči svojih dveh hčera, je tudi sam že v spomladanskem času doma snemal videoposnetke:
"Posnetki takrat niso bili ravno najboljši. Hreščalo je ali pa se kaj ni slišalo. Zdaj, v drugem valu, pa so nam ponudili, da pridemo v Dom kulture Kamnik in tu posnamemo. Tako da je vse, glas in glasba v ozadju in vse ostalo, veliko bolj profesionalno."
Skupna želja vseh sogovornikov in najbrž tudi vseh preostalih učiteljev, staršev in učencev je torej, da bi ti izvirni posnetki učnih ur, ki v teh tednih nastajajo v Domu kulture v Kamniku, kmalu na spletu ostali le še kot dokaz nekega izjemnega časa, za katerega si vsi želimo, da se nikoli več ne povrne.
4472 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Epidemij je znova ustavila tudi vse kulturne prireditve in kulturne ustanove samevajo. A v kamniškem Domu kulture so v teh dneh svoje prostore in naprave odstopili učiteljem, ki želijo svoje učne ure narediti kar najbolj zanimive in dinamične. Dom kulture Kamnik, Mladinski center Kotlovnica in društvo Priden možic so namreč skupaj ponudili pomoč kamniškim šolam pri učenju na daljavo. Med delom jih je obiskala Romana Erjavec.
Kulturni dom Kamnik s svojimi tehničnimi in prostorskimi zmogljivostmi pomaga učiteljem pri učenju na daljavo
Epidemija je znova ustavila tudi vse kulturne prireditve, kulturne ustanove samevajo. A v kamniškem Domu kulture so v teh dneh svoje prostore in naprave odstopili učiteljem, ki želijo svoje učne ure narediti kar najbolj zanimive in dinamične. Dom kulture Kamnik, Mladinski center Kotlovnica in društvo Priden možic so namreč skupaj ponudili pomoč kamniškim šolam pri učenju na daljavo.
Kot pravi Goran Završnik, direktor kulturnega društva Priden možic, kultura in šolstvo morata hoditi z roko v roki, zato odločitev, da ponudijo pomoč učiteljem, ki želijo svoje ure narediti privlačnejše in bolj dinamične, ni bila težka:
"Sedeli smo, takrat, ko smo še lahko, na kavi z učiteljicami. Povedale so, da imajo pri šolanju na daljavo relativno banalne težave, tudi tehnične. In nenazadnje, številni akterji v kamniški kulturi imamo posadko in opremo. In lahko pomagamo z zmožnostmi, ki jih imajo vsi kulturni domovi po Sloveniji."
Profesorica slovenščine Mojca Fuchs Lukežič je bila med tistimi, ki se je že spomladi spopadla z izzivom tehnične opreme svojih ur:
"V prvem delu korone smo učitelji snemali sami doma za računalnikom. Sicer je bil posnetek v redu, a kvalitativno to veliko boljše zdaj počnemo. Ker prezentacije oživijo. Ker ni samo glasu, ampak vidi učenec svojega učitelja, ki pokaže, ki opozori, ki opomni. In ne sledi samo prezentaciji in tistega ne prepisuje kot pisalni stroj."
Kot pravi učitelj telesne vzgoje Aleš Prosen z OŠ Frana Albrehta, ki vaje na odru svojim učencem predstavlja ob pomoči svojih dveh hčera, je tudi sam že v spomladanskem času doma snemal videoposnetke:
"Posnetki takrat niso bili ravno najboljši. Hreščalo je ali pa se kaj ni slišalo. Zdaj, v drugem valu, pa so nam ponudili, da pridemo v Dom kulture Kamnik in tu posnamemo. Tako da je vse, glas in glasba v ozadju in vse ostalo, veliko bolj profesionalno."
Skupna želja vseh sogovornikov in najbrž tudi vseh preostalih učiteljev, staršev in učencev je torej, da bi ti izvirni posnetki učnih ur, ki v teh tednih nastajajo v Domu kulture v Kamniku, kmalu na spletu ostali le še kot dokaz nekega izjemnega časa, za katerega si vsi želimo, da se nikoli več ne povrne.
Na državnozborskih volitvah so volivke in volivci v prvi vrsti izrazili nezaupnico vladi Janeza Janše z največjo vladno strank SDS na čelu. To potrjuje izjemno visoka volilna udeležba in taktično glasovanje, zaradi katerega je Gibanje Svoboda, novinka na političnem prizorišču pod vodstvom Roberta Goloba, zmagala z naskokom, žrtve množičnega zavračanja poražene SDS pa so tudi stranke opozicijske alternative KUL.
Volitve so budno spremljali tudi umetnice in umetniki in ostali kulturni ustvarjalci. Ni skrivnost, da z ministrovanjem Vaska Simonitija, kljub rekordnemu proračunu za kulturo, niso bili zadovoljni. Največ prahu je dvigovalo razdeljevanje sredstev na javnih razpisih, kadrovanje in pogosto, tako kulturniki, zaničljiv odnos do resorja. Miha Žorž je o obetih in pričakovanjih za prihodnje povprašal nekaj ustvarjalk in ustvarjalcev s področja neodvisne umetniške scene.
Kdo bo v vladi in kdaj bomo vlado dobili, pa tudi, kaj bodo njene prve naloge?
Izjemoma v živo na Prvem. Aleš Kocjan in Tanja Starič komentirata rezultate parlamentarnih volitev. Vsake volitve so novo presenečenje, tokrat pa smo zabeležili tudi zelo visoko volilno udeležbo. Kar je dobro za demokracijo, pa je zoprno za majhne stranke. Za vstop v Državni zbor morajo namreč zbrati bistveno več glasov.
Včerajšnje parlamentarne volitve je zaznamovala zmaga nove stranke Gibanje Svoboda, v Cvetličarni, kjer so praznovali svojo zmago, je bilo bučno. Slovenska demokratska stranka volitev ni komentirala iz svojega sedeža, v štabu NSi-ja pa so povedali, da je tretje mesto za njihovo stranko dober rezultat. Tudi v Levici so si zagotovili mesto v parlamentu, vzdušje pa je bilo v štabu vseskozi napeto.
Parlamentarne volitve 2022. Izjave iz štabov strank in iz medijskega središča Državne volilne komisije
Z gosti v studiu in novinarji na terenu analiziramo in komentiramo rezultate. Gosti: politologa Tomaž Deželan in Miro Haček, ustavni pravnik Igor Kaučič in ekonomist Marko Pahor.
Direktorica mednarodnega Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana Janja Božič Marolt o poteku vzporednih volitev.
Prvi izidi vzporednih volitev, ki jih je za RTV Slovenija opravila Mediana, in sicer na 125-i voliščih. Novinarji so se javili iz štabov strank Gibanje Svoboda, SDS, NSi, SD, Levica, LMŠ, Povežimo Slovenijo, SAB in medijskega središča Državne volilne komisije.
Volilni dan je vse bližje, 10. parlamentarne volitve v samostojni državi so pred vrati. Stranke imajo danes še zadnjo možnost prepričati volivce, naj v nedeljo obkrožijo prav njihovo listo in njihove kandidate. Opolnoči se začne volini molk. Kaj to pomeni?
Svetovno gibanje "Rešimo prst" ima tudi pri nas vedno več privržencev, ki opozarjajo, da je potrebno nemudoma poskrbeti za drugačno ravnanje z zemljo/prstjo, saj jo vse bolj siromašimo. Po nekaterih ocenah bomo - če nadaljujemo s takim ravnanjem kot doslej - imeli na svetu le še 60 žetev, preden prst postane nerodovitna. Razmere v Sloveniji so zaradi intenzivnega kmetovanja in industrije še bolj zaskrbljujoče.
Od svojih začetkov leta 1970 je Dan Zemlje postal letni poziv k zaščiti in upoštevanju blaginje planeta, na katerem živimo. Vendarskrb za planet zahteva več kot le en dan.
V svetu zavržemo tretjino proizvedene hrane, po drugi strani pa računamo na to, da bo treba do leta 2050 proizvodnjo hrane povečati za 70%, da bi nahranili povečano število prebivalcev. Hrana, ki jo letno zavržemo, je pridelana na 30 odstotkih vseh razpoložljivih pridelovalnih površin opozarjajo v društvu Ekologi brez meja. Zavržena hrana je vseobsegajoča težava, Slovenci smo v zadnjih letih zabojnike za odpadke napolnili z okoli 140 tisoč ton hrane, pa tudi z milijoni kubičnih metrov pitne vode, z desetimi odstotki proizvedene energije, kar znaša okoli 355 milijonov evrov denarja.
V Franciji bo v nedeljo za približno 49 milijonov volilnih upravičencev potekal drugi krog predsedniških volitev, v katerem se bosta tako kot pred petimi leti pomerila kandidatka skrajne desnice Marine Le Pen in predsednik Emmanuel Macron. Razlika med njima je veliko bolj tesna kot na zadnjih volitvah, Macron bi po javnomnenjskih raziskavah zbral 54%, Le Penova pa 46 % glasov. Koliko so v francoski predvolilni kampanji prisotne evropske teme in kaj bi morebitna zmaga Le Penove pomenila za Evropsko unijo, pa v prispevku bruseljske dopisnice Mojce Širok.
Zveza paraplegikov Slovenije je danes, ob svoji 53. obletnici ustanovitve, v Domu paraplegikov v Pacugu pripravila slavnostno skupščino in strokovno okroglo mizo z naslovom »Izzivi paraplegije – Enakopravna obravnava ran«. Rane zaradi pritiska, znane tudi kot preležanine, so pogost zaplet v življenju paraplegikov in tetraplegikov. S kakšnimi težavami se še srečujejo paraplegiki in tetraplegiki v vsakdanjem življenju in kakšne sistemske rešitve bi bile potrebne – o tem se je Petra Medved pogovarjala s predsednikom Zveze paraplegikov Slovenije Danetom Kastelicem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za tiste osnovnošolke in osnovnošolce, ki končujejo primarno izobraževanje, naslednji tedni ne bodo lahki. Na nekaterih srednjih šolah in gimnazijah so namreč na razpisana mesta prejeli število prijav, ki močno presega prosta mesta. Ker so generacije, ki prihajajo v sistem, znova velike, se problematika v naslednjih letih lahko še poglobi. Kakšno je stanje na področju prijav in vpisa in ali so v pripravi morebitne rešitve izzivov, ki se pojavljajo, je raziskal Aleš Ogrin.
V Kijevu pospravljajo sledi vojne, odpirajo se trgovine. Veliko trgovin pa ne morejo odpreti, ker je delovna sila emigrirala. Ceste so že prevozne, mesto so očistili ostankov ruske vojne mehanizacije, na vojno v Kijevu spominjajo le še občasne sirene in policijske kontrole mimoidočih. Ukrajinci so vajeni vojne na vzhodu, ki jo doživljajo že osem let. V zraku je prepričanje, da bodo rusko vojsko povsod porazili, če le dobijo dovolj orožja iz Evrope.
Nova motoristična sezona je tu. Pomlad na ceste že privablja ljubitelje jeklenih konjičkov na dveh kolesih. Tadej Fischinger iz Zveze motoklubov Slovenije poudarja, da se ob sproščanju ukrepov ob epidemiji vračajo motozbori, združenja motoristov, blagoslovi vozil ter zabave motoristov. Na cestah je vsako sezono tudi zaradi cenovne dostopnosti več motorjev. Na trgu se tako da že za nekaj tisoč evrov dobiti dober rabljen motor. Na ta način marsikdo uresniči sanje po vožnji, kjer se občuti svoboda za katero pa so prikrajšani vozniki avtomobilov.
Radost in upanje sta dve ključni sporočili največjega in najstarejšega krščanskega praznika. Tradicijo medsebojnega spoštovanja, sodelovanja in sobivanja v miru zaznamujemo tudi z našim prazničnim pogovorom iz prekmurske prestolnice. Tone Petelinšek se je v Murski Soboti s predstojniki treh krščanskih cerkva pogovarjal o krščanstvu kot veri neusahljivega upanja in o odgovornem odnosu do Boga in Človeka. Gostje: - murskosoboški katoliški škof dr. Peter Štumpf, - evangeličanski škof Leon Novak, - superintendent Zveze binkoštnih cerkva Slovenije dr. Daniel Grabar, tudi zdravnik in direktor Splošne bolnišnice v Murski Soboti.
Neveljaven email naslov