Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tudi do 30 odstotkov manj predelane snovi, nastajajo učni primanjkljaji
Danijela Makovec Radovan, predsednica zveze društev pedagoških delavcev, pravi, da je zagotovo v procesu šolanja na daljavo najtežje učenkam in učencem prve triade, saj ne morejo, ne znajo samostojno načrtovati urnika in se rokovati z računalnikom.
Prek šolanja na daljavo se je zelo težko naučiti brati in računati. Starejši učenci potrebujejo manj pomoči staršev, je pa pri njih več težav s pozornostjo in motivacijo.
Dodaja, da učitelji že zdaj poročajo o učnih primanjkljajih.
Prek šolanja na daljavo lahko predelajo tudi 30 odstotkov manj snovi, kot če bi bili fizično v šoli, in to potrjujejo tudi raziskave. Še posebej ranljivi so učenci iz manj spodbudnih okolij, učenci tujci in tisti, ki se kljub določenim posebnim potrebam šolajo v običajnih šolah. Vsi ti otroci bi zagotovo morali biti že zdaj fizično v šolah.
Močno so prikrajšani tisti iz poklicnega izobraževanja, kjer je potrebno veliko praktičnega dela, na primer bodoči cvetličarji, mehaniki, kuharji. Težava je tudi ta, da bodo šolanje hitro končali in bodo primanjkljaje težko nadoknadili. Vsekakor bo treba narediti resno analizo, kaj učenci znajo, in najprej odpraviti primanjkljaje.
Otroci morajo čim prej v šolo. Ne za vsako ceno, ampak takoj, ko bodo izpolnjeni prvi pogoji. Številne dejavnosti imajo pri odpiranju in zagonu prednost in to ni prav, pravi pediater dr. Matjaž Homšak, predsednik Združenja za pediatrijo.
Razlogov za to je ogromno, opažamo jih pri psihosocialnem in telesnem razvoju otrok. Tudi nagnjenost k boleznim se povečuje v teh razmerah. Pri psihosocialnem razvoju lahko zamudimo tvorbo določenih povezav v možganih, kar ima lahko nenadomestljive posledice.
Dr. Homšak dodaja, da so še posebej ranljivi tisti iz socialno šibkejših okolij. Če hodijo v šolo, je zanje načeloma med šolanjem poskrbljeno, tudi glede prehrane. Učitelji lahko tudi opazijo, ali se z otrokom dogaja kaj takšnega, na kar morajo biti pozorne svetovalne službe.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tudi do 30 odstotkov manj predelane snovi, nastajajo učni primanjkljaji
Danijela Makovec Radovan, predsednica zveze društev pedagoških delavcev, pravi, da je zagotovo v procesu šolanja na daljavo najtežje učenkam in učencem prve triade, saj ne morejo, ne znajo samostojno načrtovati urnika in se rokovati z računalnikom.
Prek šolanja na daljavo se je zelo težko naučiti brati in računati. Starejši učenci potrebujejo manj pomoči staršev, je pa pri njih več težav s pozornostjo in motivacijo.
Dodaja, da učitelji že zdaj poročajo o učnih primanjkljajih.
Prek šolanja na daljavo lahko predelajo tudi 30 odstotkov manj snovi, kot če bi bili fizično v šoli, in to potrjujejo tudi raziskave. Še posebej ranljivi so učenci iz manj spodbudnih okolij, učenci tujci in tisti, ki se kljub določenim posebnim potrebam šolajo v običajnih šolah. Vsi ti otroci bi zagotovo morali biti že zdaj fizično v šolah.
Močno so prikrajšani tisti iz poklicnega izobraževanja, kjer je potrebno veliko praktičnega dela, na primer bodoči cvetličarji, mehaniki, kuharji. Težava je tudi ta, da bodo šolanje hitro končali in bodo primanjkljaje težko nadoknadili. Vsekakor bo treba narediti resno analizo, kaj učenci znajo, in najprej odpraviti primanjkljaje.
Otroci morajo čim prej v šolo. Ne za vsako ceno, ampak takoj, ko bodo izpolnjeni prvi pogoji. Številne dejavnosti imajo pri odpiranju in zagonu prednost in to ni prav, pravi pediater dr. Matjaž Homšak, predsednik Združenja za pediatrijo.
Razlogov za to je ogromno, opažamo jih pri psihosocialnem in telesnem razvoju otrok. Tudi nagnjenost k boleznim se povečuje v teh razmerah. Pri psihosocialnem razvoju lahko zamudimo tvorbo določenih povezav v možganih, kar ima lahko nenadomestljive posledice.
Dr. Homšak dodaja, da so še posebej ranljivi tisti iz socialno šibkejših okolij. Če hodijo v šolo, je zanje načeloma med šolanjem poskrbljeno, tudi glede prehrane. Učitelji lahko tudi opazijo, ali se z otrokom dogaja kaj takšnega, na kar morajo biti pozorne svetovalne službe.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Iz filmskega žarišča se oglaša Nina Zagoričnik, ki pravi, da se vse odvija ob obali: “V Cannesu je trenutno nastanjenih več kot 150.000 ljudi, tu so vsi, ki jim film kaj pomeni. Po bližnjem bulevarju so se nekoč sprehjale največje filmske zvezde, ki pa so danes strogo zastražene. Nas preglejujejo pred vsako kinodvorano, do golega, če se pošalim!”
Pred Finalom 63. tekmovanja za pesem Evrovizije v Lizboni smo spraševali, kakšen nastop pripravlja Lea Sirk in zakaj je tako priljubljena med novinarji? Iz Lizbone se oglaša Maruša Kerec.
V Ljubljani od četrtka do sobote poteka konferenca mednarodne mreže Amateo, ki vključuje organizacije, ki v 13 evropskih državah, tudi v Sloveniji, bdijo nad ljubiteljsko kulturno-umetniško dejavnostjo. Vrhunec je konferenca slej ko prej doživela sinoči, ko so v Prešernovem gledališču Kranj podelili prvo mednarodno nagrado združenja Amateo za ljubiteljske kulturne projekte z največjim družbenim vplivom. Nekaj ur pred svečano podelitvijo se je o širšem družbenem pomenu ljubiteljske kulturno-umetniške dejavnosti pa tudi o nagradi Goran Dekleva pogovarjal s predsednico mreže Amateo, Susan Fazakerley. foto: prizor iz nagarjenega projekta EdVanHoornFuckTheSystem (Amateo.org)
V angleščini any pomeni karkoli. Anyoni so drugačni od drugih delcev, ki smo jih doslej poznali v naravi in so spadali ali v skupino bozonov ali fermionov. Lastnosti teh dveh družin delcev, v eni so denimo fotoni, delci svetlobe, v drugi pa elektroni, so dobro znane. Že pred desetletji so se znanstveniki začeli spraševati, ali morda ne obstaja še kakšna tretja skupina delcev. Obstoj anyonov je pred štirimi desetletji napovedal Nobelov nagrajenec Frank Wilczek. Ker jih v naravi ni, je Wilczek domneval, da bi jih lahko našli v dvodimenzionalnih oziroma plastovitih snoveh. Njihovo iskanje ni bilo enostavno. Problem je vrsto let zaposloval znanstvenike z vsega sveta, raziskovalci Nejc Janša, Andrej Zorko, Matjaž Gomilšek in Matej Pregelj z Odseka za fiziko trdne snovi Inštituta Jožef Stefan pa so se ga lotili pred komaj letom dni. Kot pravi vodja raziskovalne skupine dr. Martin Klanjšek jim je tako hitro uspelo, ker so se raziskovanja lotili na drugačen način. Z njim se je pogovarjala Nina Slaček.
Danes poteka mednarodna konferenca o temi Dostopnost odstrani vse ovire. Organizira jo Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije v sodelovanju s svetovno in evropsko zvezo naglušnih. Vse organizacije si prizadevajo za boljše razumevanje problematike izgube sluha ter za ustvarjanje okolja, v katerem lahko naglušni in oglušeli v odrasli dobi živijo brez ovir in imajo možnost sodelovanja in vključevanja na vseh ravneh družbe. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu približno 466 milijonov ljudi, ki so izgubili sluh, to pomeni 6,1% svetovnega prebivalstva. V Evropi je izgubilo sluh približno 52 milijonov ljudi. V razvitih državah, v katerih je življenjska doba prebivalcev daljša, se z izgubo sooča več kot tretjina oseb starejših od 65 let. V Sloveniji imamo 70.000 oseb z okvaro sluha, ki nosijo slušni aparat. Vsako leto pa približno 1.100 oseb prvič prejme slušni aparat, 450 oseb pa pri nas živi s polževim vsadkom. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednika odbora naglušnih in podpredsednika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Borisa Horvata. V pogovoru je povedal, s kakšnimi težavami se naglušne osebe srečujejo v vsakdanjem življenju in kaj pričakujejo od današnje mednarodne konference Dostopnost odstrani vse ovire.
43 skladb, 20 glasbenih žanrov, 13 različnih jezikov in skupno 128 minut glasbe. Slovenijo bo nocoj na Portugalskem zastopala Lea Sirk. Foto: David Lotrič/MMC RTV Slovenija
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
7. julija poteče 60-dnevni rok za zbiranje podpisov podpore za predlog zakona prepovedi objavljanja javnomnenjskih raziskav o podpori politikom in političnim strankam. Pobudo je vložila stranka ReSET – rešimo Slovenijo elito in tajkunov, saj da te raziskave vplivajo na odločitev volivcev na volitvah. V kolikšni meri sploh? Natančnih empiričnih raziskav ni, a vpliv do določene mere je. Analitik iz podjeta Valicon Andraž Zorko razume to tako: vsaka informacija, ki jo ljudje uporabimo pri razmišljanju in odločanju, vpliva na naše vedenje. Tovrstne ankete tako predstavljajo le enega od več možnih virov informacij, ki ga na takšen in drugačen način (lahko) upoštevamo.
Na današnji dan pred 78 leti se je končala druga svetovna vojna; začelo se je novo poglavje v zgodovini. Kako je štiri leta vojne previharil naš Radio in kako je 9. maja 1945 pomagal naznaniti, da je naposled nastopila svoboda, je v pogovoru s Pavletom Jakopičem, nestorjem slovenskih radijskih novinarjev in varuhom radijskega institucionalnega spomina, preverjal Goran Dekleva.
Severno od Jesenic se v grebenu Karavank dviguje Golica, travnat vrh z višino 1836 metrov. Golica, ki jo na jugu prekrivajo travnata pobočja, se morda ne zdi nič posebnega, dokler ne pride mesec maj. Takrat se zgodi čarovnija in travnate površine postanejo rastišča narcis. Ponekod rastejo tako na gosto, da se od daleč zdi kot da je travnike znova pobelil sneg. Ključavnice, kot jim rečejo domačini, so poleg železarstva tudi najbolj prepoznaven zaščitni znak občine Jesenice, ki jih je v zadnjih letih s subvencijami kmetom sklenila ohraniti v kar največjem obsegu.
8. maj je evropski dan možganske kapi, ki je še vedno tretji vzrok umrljivosti in prvi vzrok invalidnosti pri odraslih. Zaradi staranja prebivalstva naj bi se se po nekaterih ocenah v naslednjih dveh desetletjih število obolelih povečalo za 34 odstotkov. V Sloveniji vsako leto na novo utrpi možgansko kap okoli 4000 oseb, tretjina v aktivni dobi.
Nedeljsko jutro je Prvi preživel na terenu v ljubljanskem Tivoliju, od koder smo prenašali ptičje petje. Z nami sta bila ornitologa Dare Fekonja in Tilen Basle.
O razvoju Rdečega križa na Slovenskem s predsednikom Rdečega križa Slovenije dr. Dušanom Kebrom
Obdarovanje ob različnih priložnostih nas spremlja celo življenje. Obdarujemo se ob osebnih in koledarskih praznikih ter posebnih dosežkih posameznikov. Darila, ki jih prejmemo ali poklanjamo, imajo različno sporočilno vrednost. Toda kaj takrat, ko nam darilo ni všeč, ko je zgrešeno? O kulturi obdarovanja na Slovenskem v preteklosti in danes, raziskujejo študentke Fakultete za turizem Brežice Univerze v Mariboru, Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani v sodelovanju s Posavskim muzejem Brežice. Danes je bilo veliko slišati o ponesrečenih darilih, prisluhnila jim je tudi novinarka Suzana Vahtarić.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov