Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tudi do 30 odstotkov manj predelane snovi, nastajajo učni primanjkljaji
Danijela Makovec Radovan, predsednica zveze društev pedagoških delavcev, pravi, da je zagotovo v procesu šolanja na daljavo najtežje učenkam in učencem prve triade, saj ne morejo, ne znajo samostojno načrtovati urnika in se rokovati z računalnikom.
Prek šolanja na daljavo se je zelo težko naučiti brati in računati. Starejši učenci potrebujejo manj pomoči staršev, je pa pri njih več težav s pozornostjo in motivacijo.
Dodaja, da učitelji že zdaj poročajo o učnih primanjkljajih.
Prek šolanja na daljavo lahko predelajo tudi 30 odstotkov manj snovi, kot če bi bili fizično v šoli, in to potrjujejo tudi raziskave. Še posebej ranljivi so učenci iz manj spodbudnih okolij, učenci tujci in tisti, ki se kljub določenim posebnim potrebam šolajo v običajnih šolah. Vsi ti otroci bi zagotovo morali biti že zdaj fizično v šolah.
Močno so prikrajšani tisti iz poklicnega izobraževanja, kjer je potrebno veliko praktičnega dela, na primer bodoči cvetličarji, mehaniki, kuharji. Težava je tudi ta, da bodo šolanje hitro končali in bodo primanjkljaje težko nadoknadili. Vsekakor bo treba narediti resno analizo, kaj učenci znajo, in najprej odpraviti primanjkljaje.
Otroci morajo čim prej v šolo. Ne za vsako ceno, ampak takoj, ko bodo izpolnjeni prvi pogoji. Številne dejavnosti imajo pri odpiranju in zagonu prednost in to ni prav, pravi pediater dr. Matjaž Homšak, predsednik Združenja za pediatrijo.
Razlogov za to je ogromno, opažamo jih pri psihosocialnem in telesnem razvoju otrok. Tudi nagnjenost k boleznim se povečuje v teh razmerah. Pri psihosocialnem razvoju lahko zamudimo tvorbo določenih povezav v možganih, kar ima lahko nenadomestljive posledice.
Dr. Homšak dodaja, da so še posebej ranljivi tisti iz socialno šibkejših okolij. Če hodijo v šolo, je zanje načeloma med šolanjem poskrbljeno, tudi glede prehrane. Učitelji lahko tudi opazijo, ali se z otrokom dogaja kaj takšnega, na kar morajo biti pozorne svetovalne službe.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tudi do 30 odstotkov manj predelane snovi, nastajajo učni primanjkljaji
Danijela Makovec Radovan, predsednica zveze društev pedagoških delavcev, pravi, da je zagotovo v procesu šolanja na daljavo najtežje učenkam in učencem prve triade, saj ne morejo, ne znajo samostojno načrtovati urnika in se rokovati z računalnikom.
Prek šolanja na daljavo se je zelo težko naučiti brati in računati. Starejši učenci potrebujejo manj pomoči staršev, je pa pri njih več težav s pozornostjo in motivacijo.
Dodaja, da učitelji že zdaj poročajo o učnih primanjkljajih.
Prek šolanja na daljavo lahko predelajo tudi 30 odstotkov manj snovi, kot če bi bili fizično v šoli, in to potrjujejo tudi raziskave. Še posebej ranljivi so učenci iz manj spodbudnih okolij, učenci tujci in tisti, ki se kljub določenim posebnim potrebam šolajo v običajnih šolah. Vsi ti otroci bi zagotovo morali biti že zdaj fizično v šolah.
Močno so prikrajšani tisti iz poklicnega izobraževanja, kjer je potrebno veliko praktičnega dela, na primer bodoči cvetličarji, mehaniki, kuharji. Težava je tudi ta, da bodo šolanje hitro končali in bodo primanjkljaje težko nadoknadili. Vsekakor bo treba narediti resno analizo, kaj učenci znajo, in najprej odpraviti primanjkljaje.
Otroci morajo čim prej v šolo. Ne za vsako ceno, ampak takoj, ko bodo izpolnjeni prvi pogoji. Številne dejavnosti imajo pri odpiranju in zagonu prednost in to ni prav, pravi pediater dr. Matjaž Homšak, predsednik Združenja za pediatrijo.
Razlogov za to je ogromno, opažamo jih pri psihosocialnem in telesnem razvoju otrok. Tudi nagnjenost k boleznim se povečuje v teh razmerah. Pri psihosocialnem razvoju lahko zamudimo tvorbo določenih povezav v možganih, kar ima lahko nenadomestljive posledice.
Dr. Homšak dodaja, da so še posebej ranljivi tisti iz socialno šibkejših okolij. Če hodijo v šolo, je zanje načeloma med šolanjem poskrbljeno, tudi glede prehrane. Učitelji lahko tudi opazijo, ali se z otrokom dogaja kaj takšnega, na kar morajo biti pozorne svetovalne službe.
V Sloveniji imamo več kot 12 tisoč podzemnih jam. Še zlasti na območju Kanina pa so te najbolj globoke in gosto posejane. Tamkajšnje jame si lahko predstavljamo kot narobe obrnjene gore, v katere se jamarji spuščajo s plezalno opremo, mnoge kaninske so globoke okoli 1000 metrov. Sinoči so podelili nagrado Viljema Putika – ki so jo prejeli jamarji prav za raziskovanje kaninskih jam. Alenka Terlep je zato v studio Prvega programa povabila Gregorja Pintarja iz Društva za raziskovanje jam.
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so danes zatrdili, da reorganizacija centrov za socialno delo teče po načrtih. Gre za projekt ministrstva, ki vključuje tri spremembe: uvedbo informativnega izračuna, socialno aktivacijo in novo organizacijsko strukturo centrov. Več Nataša Lang.
Na britanskem otoku se odvija nova vohunska afera. V bolnišnico v Salisbury na jugu Anglije so namreč v nedeljo pripeljali nekdanjega 66-letnega ruskega vohuna Sergeia Skripala in 33-letno žensko. ki naj bi se zastrupila z nevarno snovjo. Oba sta v kritičnem stanju. Ker gre za nekdanjega uslužbenca ruske obveščevalne službe, ki je menda vohunil tudi za Britance, gre seveda ne samo za vohunsko, ampak tudi za zelo občutljivo mednarodno-politično zadevo. Poroča Nina Kojima, dopisnica iz Londona.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O konferenci s Špelo Reš s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
»Ljubljana je srce Slovenije, Trst pa so njena pljuča«, je poudaril pisatelj Ivan Cankar v svojem zadnjem predavanju v Trstu, ki ga je imel v tem mestu 20. aprila 1918. Lahko bi k temu dodali, da je to potekalo v zgodovinsko prelomnem času, saj je s koncem I. svetovne vojne Trst z zaledjem, po 500 letih Habsburške vladavine pripadal Kraljevini Italiji. V italijanskih rokah je Trst še danes. Po II. svetovni vojni je spadal v cono A in je bil znan pod imenom STO Svobodno tržaško ozemlje. To je nato pripadlo skupaj s cono A, Republiki Italiji, cona B pa tedanji Jugoslaviji. Prispevek Milana Trobiča.
Izločena ali zavržena zdravila končajo v talni vodi, ki jo uporabljamo tudi za vodovod oz. za pitje. Njihova koncentracija je za zdaj v Sloveniji nizka.
Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki deluje v okviru Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, danes praznuje 100 -letnico delovanja. Knjižnica nosi ime po profesorici Minki Skaberne, izšolani profesorici za pouk slepih, ki je Slovenke vabila in navduševala za to, da so ročno prepisovale slovenske knjige v braillovo pisavo. Prispevek Petre Medved.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovaški novinarji so pretreseni zaradi umora 27-letnega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovega dekleta. Kot je sporočila policija, je najverjetneje šlo za naklepni umor, povezan z njegovim delom. Pisal je namreč predvsem o korupciji in davčnih utajah. Novinarja in njegovo dekle so našli na Kuciakovem domu, on je bil ustreljen v prsi, ona pa v glavo. Za slovaške novinarje je to velik šok, je Špeli Novak povedal Andrej Matišak, novinar zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V javni razpravi so dopolnitve in spremembe Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se med drugim nanašajo na zobozdravstvene storitve; na pravice do zobnih vsadkov za ranljive skupine, bele zalivke za otroke, nosečnice in doječe matere ter spremembe pri ortodontskem zdravljenju. O novostih se je Helena Lovinčič pogovarjala z Željkom Vlačičem z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Bruseljski dopisnik Matjaž Trošt poroča, da Belgija slavi novega športnega junaka. Hitrostno drsanje je ta čas belgijski nacionalni šport.
Kar velja za lepo, seveda ni ne absolutno, ne nespremenljivo. Lepota ima več obrazov, ki so odvisni od zgodovinskega obdobja, kulturnega prostora in družbenih ozadij. Pogosto so bili lepotni ideali neprijazni, celo zelo boleči in na dolgi rok škodljivi za zdravje. Metka Kuhar, prof. na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je v prispevku izpostavila azijski lepotni ideal lotosovega stopala in evropski ideal s korzetom “preščipnjenega” trupa.
Od kod izvira smučanje? Odgovor iščemo s poznavalcem smučanja in avtorjem več dokumentarnih filmov o tem športu Nilsom Larsnom.
Meteorologi napovedujejo, da se obeta teden polarnega mraza s temperaturami do -20 stopinj. Kako hud mraz vpliva na respiratorna obolenja in kako lahko svoje telo pripravimo na tako nizke temperature, je povedala dr. Ana Hojs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Bil je eden ključnih protagonistov izstopa Slovenije iz nekdanje skupne države. Osrednji lik slovenske tranzicije in kreator procesov vstopa Slovenije v evroatlantske povezave. Vodil je kar dve državi, štiri vlade v samostojni Sloveniji, nazadnje je ustanovil civilno gibanje.
Neveljaven email naslov