Tudi do 30 odstotkov manj predelane snovi, nastajajo učni primanjkljaji

Danijela Makovec Radovan, predsednica zveze društev pedagoških delavcev, pravi, da je zagotovo v procesu šolanja na daljavo najtežje učenkam in učencem prve triade, saj ne morejo, ne znajo samostojno načrtovati urnika in se rokovati z računalnikom.

Prek šolanja na daljavo se je zelo težko naučiti brati in računati. Starejši učenci potrebujejo manj pomoči staršev, je pa pri njih več težav s pozornostjo in motivacijo.

Dodaja, da učitelji že zdaj poročajo o učnih primanjkljajih.

Prek šolanja na daljavo lahko predelajo tudi 30 odstotkov manj snovi, kot če bi bili fizično v šoli, in to potrjujejo tudi raziskave. Še posebej ranljivi so učenci iz manj spodbudnih okolij, učenci tujci in tisti, ki se kljub določenim posebnim potrebam šolajo v običajnih šolah. Vsi ti otroci bi zagotovo morali biti že zdaj fizično v šolah.

Močno so prikrajšani tisti iz poklicnega izobraževanja, kjer je potrebno veliko praktičnega dela, na primer bodoči cvetličarji, mehaniki, kuharji. Težava je tudi ta, da bodo šolanje hitro končali in bodo primanjkljaje težko nadoknadili. Vsekakor bo treba narediti resno analizo, kaj učenci znajo, in najprej odpraviti primanjkljaje.

Otroci morajo čim prej v šolo. Ne za vsako ceno, ampak takoj, ko bodo izpolnjeni prvi pogoji. Številne dejavnosti imajo pri odpiranju in zagonu prednost in to ni prav, pravi pediater dr. Matjaž Homšak, predsednik Združenja za pediatrijo.

Razlogov za to je ogromno, opažamo jih pri psihosocialnem in telesnem razvoju otrok. Tudi nagnjenost k boleznim se povečuje v teh razmerah. Pri psihosocialnem razvoju lahko zamudimo tvorbo določenih povezav v možganih, kar ima lahko nenadomestljive posledice.

Dr. Homšak dodaja, da so še posebej ranljivi tisti iz socialno šibkejših okolij. Če hodijo v šolo, je zanje načeloma med šolanjem poskrbljeno, tudi glede prehrane. Učitelji lahko tudi opazijo, ali se z otrokom dogaja kaj takšnega, na kar morajo biti pozorne svetovalne službe.