Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za selitev svoje predstave oz. koncerta na splet sta se odločila tudi Zoran Predin in Uroš Kuzman.
Za selitev svoje predstave oz. koncerta na splet sta se odločila tudi Zoran Predin in Uroš Kuzman
Kantavtor in eden najbolj prepoznavnih slovenskih glasbenikov Zoran Predin deli usodo številnih slovenskih umetnikov in kulturnikov, ki so tako rekoč že leto dni brez pravih nastopov in živega stika z občinstvom. Pravi, da vse to vpliva tudi na sam ustvarjalni proces. Namreč v prvih tednih po razglasitvi epidemije je bilo vse, kar je napisal in ustvaril, črno, turobno, narejeno z jezo. Pozneje mu je uspelo v svoje ustvarjanje vnesti več vedrine in optimističnega duha ter zavzeti nekakšno distanco do aktualnega časa. Ob tem pa Zoran Predin ne spada med tiste glasbenike, ki so rešilno bilko poiskali v tako imenovanih koncertih iz domače dnevne sobe.
»Nekako se mi je zdelo, da na tak način nisem avtentičen. Da energija, ki jo pošiljam ob izvedbi v živo, ni enaka na elektronski način.«
»Če pa je to edina možnost komunikacije s publiko, pa rade volje pristaneš na to,« dodaja Predin, ki opaža, da so nekateri umetniki bolj, drugi manj prizadeti:
»Glasba za oči v tem svetu ni izgubila veliko. Tisti, ki se že tako prek elektronskih medijev obračajo na ljudi, so jo bolje odnesli. Vsi ostali, ki igramo, kjer je atmosfera, kjer vidiš vsakega v publiki v oči, mi pa smo potegnili najkrajšo. Ker naše pesmi so sestavljene tudi iz energije, ki se prenaša z nastopom. To je nekaj, kar ti dobiš od publike, in potem tudi daš to publiki nazaj.«
Svojo predstavo je v teh dneh na splet prenesel tudi Uroš Kuzman. Profesor Kuzman mlajši na daljavo predava po zoomu. Po generalki je povedal, da so vtisi mešani:
»Ni enako, kot če nastopaš pred publiko, si deležen aplavzov, vidiš nasmejane obraze pred seboj, ampak bomo nekako zmogli tudi tako. Dejstvo je, da je razprodano, da si ljudje želijo tega, da so lačni teh dogodkov, da imajo nekaj nostalgije po gledališču.«
Predstava ne bo potekala iz dnevne sobe. Gre za aktualizirano, a že prej na odrih po Sloveniji dobro preverjeno besedilo. V spletno različico so vključili tudi tehnične dodatke, elemente, ki jih sicer uporabljajo učitelji.
»Odsotnost občinstva je tu velik problem. Tu so glasbeni izvajalci v prednosti, lažje ob hladni publiki odigrajo pesmi, ki jih znajo. Mi stand up komiki pa res veliko počrpamo iz občinstva. Smeh je del predstave. Imaš pa na zoomu vsaj malo občutka, kaj se dogaja na drugi strani, če imajo ljudje prižgane kamere, vidiš nasmejane obraze. Si pravzaprav vesel, če je kdo pozabil izklopiti mikrofon in slišiš še smeh,« sklene Kuzman.
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za selitev svoje predstave oz. koncerta na splet sta se odločila tudi Zoran Predin in Uroš Kuzman.
Za selitev svoje predstave oz. koncerta na splet sta se odločila tudi Zoran Predin in Uroš Kuzman
Kantavtor in eden najbolj prepoznavnih slovenskih glasbenikov Zoran Predin deli usodo številnih slovenskih umetnikov in kulturnikov, ki so tako rekoč že leto dni brez pravih nastopov in živega stika z občinstvom. Pravi, da vse to vpliva tudi na sam ustvarjalni proces. Namreč v prvih tednih po razglasitvi epidemije je bilo vse, kar je napisal in ustvaril, črno, turobno, narejeno z jezo. Pozneje mu je uspelo v svoje ustvarjanje vnesti več vedrine in optimističnega duha ter zavzeti nekakšno distanco do aktualnega časa. Ob tem pa Zoran Predin ne spada med tiste glasbenike, ki so rešilno bilko poiskali v tako imenovanih koncertih iz domače dnevne sobe.
»Nekako se mi je zdelo, da na tak način nisem avtentičen. Da energija, ki jo pošiljam ob izvedbi v živo, ni enaka na elektronski način.«
»Če pa je to edina možnost komunikacije s publiko, pa rade volje pristaneš na to,« dodaja Predin, ki opaža, da so nekateri umetniki bolj, drugi manj prizadeti:
»Glasba za oči v tem svetu ni izgubila veliko. Tisti, ki se že tako prek elektronskih medijev obračajo na ljudi, so jo bolje odnesli. Vsi ostali, ki igramo, kjer je atmosfera, kjer vidiš vsakega v publiki v oči, mi pa smo potegnili najkrajšo. Ker naše pesmi so sestavljene tudi iz energije, ki se prenaša z nastopom. To je nekaj, kar ti dobiš od publike, in potem tudi daš to publiki nazaj.«
Svojo predstavo je v teh dneh na splet prenesel tudi Uroš Kuzman. Profesor Kuzman mlajši na daljavo predava po zoomu. Po generalki je povedal, da so vtisi mešani:
»Ni enako, kot če nastopaš pred publiko, si deležen aplavzov, vidiš nasmejane obraze pred seboj, ampak bomo nekako zmogli tudi tako. Dejstvo je, da je razprodano, da si ljudje želijo tega, da so lačni teh dogodkov, da imajo nekaj nostalgije po gledališču.«
Predstava ne bo potekala iz dnevne sobe. Gre za aktualizirano, a že prej na odrih po Sloveniji dobro preverjeno besedilo. V spletno različico so vključili tudi tehnične dodatke, elemente, ki jih sicer uporabljajo učitelji.
»Odsotnost občinstva je tu velik problem. Tu so glasbeni izvajalci v prednosti, lažje ob hladni publiki odigrajo pesmi, ki jih znajo. Mi stand up komiki pa res veliko počrpamo iz občinstva. Smeh je del predstave. Imaš pa na zoomu vsaj malo občutka, kaj se dogaja na drugi strani, če imajo ljudje prižgane kamere, vidiš nasmejane obraze. Si pravzaprav vesel, če je kdo pozabil izklopiti mikrofon in slišiš še smeh,« sklene Kuzman.
Čeprav gre za tradicionalno sladico nam potica z različnimi nadevi in tehnikami odpira številne ustvarjalne možnosti. Najbolj zahtevne pa so stare tehnike od denimo Vodnikovega zvijanja do Kozjanske mlinčevke, ki so jo pekli iz krhkih oblatov in svinjske masti, nam je povedal Boštjan Bezgovšek, sicer učitelj kuharstva na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje in strokovni član komisije na festivalu potic v Preboldu, ki ima najdaljšo 16-letno tradicijo med tovrstnimi festivali. Zaradi epidemije ga letos razumljivo niso pripravili, je pa vonj po poticah napolnil domove.
V dneh, ko v Sloveniji primanjkuje zaščitnih sredstev, je prav gotovo dobrodošla vsaka pobuda, v sklopu katere jih številni prostovoljci pomagajo izdelovati. S svojim znanjem pomagajo tudi člani Društva elektronikov Slovenije, ki s pomočjo 3D tiskalnikov izdelujejo ščitnike za obraz oziroma vizirje, ki pridejo še kako prav zdravstvenemu osebju. Do sedaj so jih natisnili več kot 1.000, vendar je povpraševanje po njih neprimerno večje. Sabrina Mulec se je pogovarjala s koordinatorjem akcije Darkom Volkom.
Zaposleni v Covid ambulati celjskega urgentnega centra in Zdravstvenega doma Laško bodo danes dobili drugačno malico kot so je vajeni. Hrano zanje že kuha chef Marko Pavčnik, sicer poznan po visoki kulinariki na gradu v Laškem. Gre za poseben izziv, pred katerega so ga postavili njegovi kuharski kolegi, ki so ga preko Facebooka nominirali, da postane prostovoljec in poskrbi za tiste, ki so v času epidemije na delu še posebej izpostavljeni. Pavčnik pa je naši novinarki Metki Pirc povedal, da se je z veseljem odzval, saj gre za dober namen.
Med zdravniki, ki jih je epidemija novega koronavirusa postavila pred števine nove izzive, je tudi direktor Zdravstvenega doma v Tržiču dr. Iztok Tomazin. Ob delu v dežurni ambulanti se zdaj ukvarja tudi s tem, kje bo za svoje kolegice in kolege dobil ustrezno zaščitno opremo. Iskanje zaščitne opreme nam dela preglavice, pravi dr. Tomazin, smo pa večkrat tudi prijetno presenečeni. Več pa v pogovoru, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Iztok Tomazin
Z malo ironije lahko rečemo, da se vse prej kot uresničujejo pričakovanja koalicijskih partnerjev o neodpiranju ideoloških tem v tej vladni ekipi in želje, da to ne bo vlada ene stranke.
Urad vlade za komuniciranje je v depeši, ki je bila odziv na kritike Sveta Evrope na pritiske aktualne vlade na slovenske medije, izpostavili, da številni slovenski mediji izhajajo iz komunističnega režima, da se zaradi vpliva nekdanjih struktur novi mediji niso ustanavljali ter zapravljivost RTV Slovenija z denarjem ljudi, ki plačujejo naročnino.
Pred nami so velikonočni prazniki, ki jih običajno preživljamo skupaj z družino, sorodniki, tokrat mora biti drugače. Posebej zdravstveni delavci pozivajo, da se strogo držimo vseh zaščitnih ukrepov, da se ne družimo, saj bomo le tako omogočili zdravstvu, da bo lahko v času epidemije še naprej poskrbelo za vse najbolj ogrožene bolnike. Ker pa v tem času, ko se številni pregledi in zdravstvene storitve ne izvajajo, zdravniki opozarjajo, da lahko nastane večja škoda na zdravju pri številnih bolnikih kot pa zaradi same epidemije. Zato se v zdravstvu že pripravljajo na sprostitev nekaterih dejavnosti, o tem se je Helena lovinčič pogovarjala z generalnim direktorjem ljubljanskega kliničnega centra.
V kranjskem zdravstvenem domu deluje vstopna točka, covid ambulanta, kjer sprejemajo paciente s sumom morebitne okužbe z novim koronavirusom. Ambulanto po predhodnem napotilu izbranega zdravnika obišče od 40 do 60 pacientov na dan, pacientom pa odvzamejo 20 do 30 brisov . Delu v covid ambulanti so morali prilagoditi tudi delo v ostalih družinskih ambulantah. »Zdravniki in ostalo osebje so zdravi, tako da delo kljub epidemiji teče nemoteno«, kar je za zdaj spodbudno, je Aljani Jocif povedal vodja covid ambulante, zdravnik Luka Kristanc ter predstavil organizacijo in prilagoditve.
Društvo Heraldica Slovenica je izdalo pobudo, da zdravstveni delavci, ki v teh tednih bijejo boj z virusom, dobijo še svojo simbolno upodobitev z zastavo. Ki je bila dobro sprejeta po celem svetu, predstavlja simbolični prikaz upanja na zmago zdravstva nad epidemijo covid-19. Aleksander Hribovšek, predsednik Heraldica Slovenica je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da je oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja Splošne bolnišnice Celje, ki se je v teh dneh preimenoval v COVID oddelek, zastavo že prevzel in izobesil.
150 delodajalcev v invalidskih podjetjih zaposluje približno 12.000 delavcev, od tega več kot polovico težjih invalidov. 65 delodajalcev v zaposlitvenih centrih pa zaposluje približno 1000 ljudi, od tega skoraj tri četrtine najtežjih invalidov. Zaposleni v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih pa so v bistveno drugačnem položaju od drugih, saj je življenje invalidov ob okužbi bolj ogroženo od ostale populacije. S kakšnimi težavami se invalidska podjetja srečujejo med epidemijo na trgu dela in kaj jim bo prinesel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID -19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, pa v prispevku Petre Medved.
Samozaposleni starši, ki delajo za skrajšani delovni čas so se, v času koronavirusa, tako kot mnoge druge ranljive družbene skupine, znašli v velikih stiskah, ki se iz dneva v dan povečujejo. Vlada sicer obljublja, da bo v drugem paketu pomoči poskrbljeno tudi zanje, do takrat pa se bodo mnogi med njimi morali zanašati na pomoč humanitarnih organizacij.
Finančni ministri držav z evrom razpravljajo o možnosti uvedbe skupnih dolžniških instrumentov. Slovenija je v krogu držav, ki pozivajo k uvedbi korona obveznic. Nemčija, Avstrija in Nizozemska nasprotujejo ali izražajo pomisleke. »Ta trenutek je za EU in evrsko območje izjemno pomemben,« pravi nekdanji finančni minister Dušan Mramor. Na kocki je obstoj Unije in evrskega območja, kot ju poznamo.
Pandemija novega koronavirusa je spremenila svet, spreminja tudi vedenje ljudi, njihov način življenja in njihove medsebojne odnose. Vse našteto pa je bilo vedno predmet preučevanja antropologov in etnologov. Zato ne čudi, da so ti tudi v obdobju epidemije in karantene zelo aktivni, opisujejo in dokumentirajo svet okoli sebe, razmišljajo v spletnih dnevnikih in blogih. Prav tako so k zbiranju gradiva, ki bo neke vrste dokument časa, ki ga zdaj živimo, povabile številne institucije, muzeji, društva … Andreja Čokl je zbrala nekaj primerov in povabil.
Številne manjše kmetije, ki so svoje pridelke prodajale neposredno svojim kupcem, imajo od razglasitve epidemije koronavirusa povečano prodajo vrtnin in zelenjave, pa tudi mlečnih in drugih izdelkov. Obenem pa rejci goveda in prašičev, ter zadruge, ki so glavni odkupovalec klavne živine poročajo o vse večjih stiskah zaradi zastoja prodaje v slovenske klavnice. Te odkupujejo zelo malo od slovenskih ponudnikov mesa in po nizkih cenah. Če država ne bo zagotovila odkupa za blagovne rezerve in prepovedala uvoza mesa iz drugih držav, bodo kmetje krčili svoje črede, kar pa dolgoročno ne prispeva k nacionalni prehranski varnosti. Več v prispevku Jernejke Drolec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
S Hiosa se javlja Karmen Švegl.
Jurij Souček, slovenski dramski igralec, ki 5. aprila praznuje 91. rojstni dan, je najbolj znan kot pripovednik otroških del, risank v tretji osebi kjer je posodil glas likom, kot sta Pipi in Melkijad, Palček Smuk, Flip v Čebelici Maji in Miškolin. Ravno njegov značilen glas je tisti, po katerem ga poznajo številni.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Aziji, so vsaj ponekod koronavirus že premagali, a ostajajo previdni, saj še vedno beležijo nove okužbe in se bojijo tudi morebitnega novega izbruha. Da bi premagali virsu, so se odločili za zelo različne pristope. Na Japoskem denimo testirajo malo, V Južni Koreji obratno, stavijo na množično testiranje. Obema država pa je skupno, da javno življenje nikoli ni povsem obstalo. Odpri ostajajo celo znameniti karaoke bari. Karmen Švegl.
Neveljaven email naslov