Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za selitev svoje predstave oz. koncerta na splet sta se odločila tudi Zoran Predin in Uroš Kuzman.
Za selitev svoje predstave oz. koncerta na splet sta se odločila tudi Zoran Predin in Uroš Kuzman
Kantavtor in eden najbolj prepoznavnih slovenskih glasbenikov Zoran Predin deli usodo številnih slovenskih umetnikov in kulturnikov, ki so tako rekoč že leto dni brez pravih nastopov in živega stika z občinstvom. Pravi, da vse to vpliva tudi na sam ustvarjalni proces. Namreč v prvih tednih po razglasitvi epidemije je bilo vse, kar je napisal in ustvaril, črno, turobno, narejeno z jezo. Pozneje mu je uspelo v svoje ustvarjanje vnesti več vedrine in optimističnega duha ter zavzeti nekakšno distanco do aktualnega časa. Ob tem pa Zoran Predin ne spada med tiste glasbenike, ki so rešilno bilko poiskali v tako imenovanih koncertih iz domače dnevne sobe.
»Nekako se mi je zdelo, da na tak način nisem avtentičen. Da energija, ki jo pošiljam ob izvedbi v živo, ni enaka na elektronski način.«
»Če pa je to edina možnost komunikacije s publiko, pa rade volje pristaneš na to,« dodaja Predin, ki opaža, da so nekateri umetniki bolj, drugi manj prizadeti:
»Glasba za oči v tem svetu ni izgubila veliko. Tisti, ki se že tako prek elektronskih medijev obračajo na ljudi, so jo bolje odnesli. Vsi ostali, ki igramo, kjer je atmosfera, kjer vidiš vsakega v publiki v oči, mi pa smo potegnili najkrajšo. Ker naše pesmi so sestavljene tudi iz energije, ki se prenaša z nastopom. To je nekaj, kar ti dobiš od publike, in potem tudi daš to publiki nazaj.«
Svojo predstavo je v teh dneh na splet prenesel tudi Uroš Kuzman. Profesor Kuzman mlajši na daljavo predava po zoomu. Po generalki je povedal, da so vtisi mešani:
»Ni enako, kot če nastopaš pred publiko, si deležen aplavzov, vidiš nasmejane obraze pred seboj, ampak bomo nekako zmogli tudi tako. Dejstvo je, da je razprodano, da si ljudje želijo tega, da so lačni teh dogodkov, da imajo nekaj nostalgije po gledališču.«
Predstava ne bo potekala iz dnevne sobe. Gre za aktualizirano, a že prej na odrih po Sloveniji dobro preverjeno besedilo. V spletno različico so vključili tudi tehnične dodatke, elemente, ki jih sicer uporabljajo učitelji.
»Odsotnost občinstva je tu velik problem. Tu so glasbeni izvajalci v prednosti, lažje ob hladni publiki odigrajo pesmi, ki jih znajo. Mi stand up komiki pa res veliko počrpamo iz občinstva. Smeh je del predstave. Imaš pa na zoomu vsaj malo občutka, kaj se dogaja na drugi strani, če imajo ljudje prižgane kamere, vidiš nasmejane obraze. Si pravzaprav vesel, če je kdo pozabil izklopiti mikrofon in slišiš še smeh,« sklene Kuzman.
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za selitev svoje predstave oz. koncerta na splet sta se odločila tudi Zoran Predin in Uroš Kuzman.
Za selitev svoje predstave oz. koncerta na splet sta se odločila tudi Zoran Predin in Uroš Kuzman
Kantavtor in eden najbolj prepoznavnih slovenskih glasbenikov Zoran Predin deli usodo številnih slovenskih umetnikov in kulturnikov, ki so tako rekoč že leto dni brez pravih nastopov in živega stika z občinstvom. Pravi, da vse to vpliva tudi na sam ustvarjalni proces. Namreč v prvih tednih po razglasitvi epidemije je bilo vse, kar je napisal in ustvaril, črno, turobno, narejeno z jezo. Pozneje mu je uspelo v svoje ustvarjanje vnesti več vedrine in optimističnega duha ter zavzeti nekakšno distanco do aktualnega časa. Ob tem pa Zoran Predin ne spada med tiste glasbenike, ki so rešilno bilko poiskali v tako imenovanih koncertih iz domače dnevne sobe.
»Nekako se mi je zdelo, da na tak način nisem avtentičen. Da energija, ki jo pošiljam ob izvedbi v živo, ni enaka na elektronski način.«
»Če pa je to edina možnost komunikacije s publiko, pa rade volje pristaneš na to,« dodaja Predin, ki opaža, da so nekateri umetniki bolj, drugi manj prizadeti:
»Glasba za oči v tem svetu ni izgubila veliko. Tisti, ki se že tako prek elektronskih medijev obračajo na ljudi, so jo bolje odnesli. Vsi ostali, ki igramo, kjer je atmosfera, kjer vidiš vsakega v publiki v oči, mi pa smo potegnili najkrajšo. Ker naše pesmi so sestavljene tudi iz energije, ki se prenaša z nastopom. To je nekaj, kar ti dobiš od publike, in potem tudi daš to publiki nazaj.«
Svojo predstavo je v teh dneh na splet prenesel tudi Uroš Kuzman. Profesor Kuzman mlajši na daljavo predava po zoomu. Po generalki je povedal, da so vtisi mešani:
»Ni enako, kot če nastopaš pred publiko, si deležen aplavzov, vidiš nasmejane obraze pred seboj, ampak bomo nekako zmogli tudi tako. Dejstvo je, da je razprodano, da si ljudje želijo tega, da so lačni teh dogodkov, da imajo nekaj nostalgije po gledališču.«
Predstava ne bo potekala iz dnevne sobe. Gre za aktualizirano, a že prej na odrih po Sloveniji dobro preverjeno besedilo. V spletno različico so vključili tudi tehnične dodatke, elemente, ki jih sicer uporabljajo učitelji.
»Odsotnost občinstva je tu velik problem. Tu so glasbeni izvajalci v prednosti, lažje ob hladni publiki odigrajo pesmi, ki jih znajo. Mi stand up komiki pa res veliko počrpamo iz občinstva. Smeh je del predstave. Imaš pa na zoomu vsaj malo občutka, kaj se dogaja na drugi strani, če imajo ljudje prižgane kamere, vidiš nasmejane obraze. Si pravzaprav vesel, če je kdo pozabil izklopiti mikrofon in slišiš še smeh,« sklene Kuzman.
V teh dneh mineva eno leto, odkar je vodenje institucije varuha človekovih pravic prevzel Peter Svetina. Standard spoštovanja človekovih pravic je po njegovi oceni pri nas visok, vendar pa na določenih področjih še vedno prihaja do kršitev človekovih pravic, zato ga pri nadaljnjem delu čaka še veliko izzivov. O prvem letu mandata in o izzivih, ki ga čakajo v prihodnje, se je z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na zvezo svobodnih sindikatov se je v zadnjem mesecu obrnilo okoli 2 tisoč delavcev, ki jih je zanimalo ali so njihove plače obračunane pravilno.
Ob mednarodnem dnevu civilne zaščite so bili na Brdu v ospredju prejemniki priznanj za delo v sistemu zaščite in reševanja. Najvišje priznanje je dobil Maks Lešnik, dolgoletni predsednik prostovoljnega gasilskega društva Maribor Studenci, ki je sedem desetletij prepleten z gasilstvom. Dobitnik Kipca civilne zaščite za življenjsko delo je v pogovoru z Aljano Jocif vznemirjeno priznal, da je kipec potrdil njegovo predanost gasilstvu.
Kakšen izziv za Slovenijo je lahko za Slovenijo nov okrepljen migrantski pritisk na področju varnosti, humanitarnosti in zagotavljanja mednarodne zaščite?
Novi koronavirus je že nekaj časa glavna tema različnih spletnih popotniških forumov in popotniških skupin na družabnih omrežjih. Ali zdravstveno zavarovanje za tujino krije tudi zdravljenje zaradi epidemij? Ali zavarovanje rizika odpovedi potovanja še pride v poštev, če na primer prihodnji teden letimo z italijanskih letališč? Kaj pravzaprav krije in česa ne zavarovanje za primer odpovedi potovanj? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih postavili predstavniku Slovenskega zavarovalnega združenja Petru Filipu Jakopiču.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Državna mreža potresnih opazovalnic je ob 10.32 zabeležila padec meteorita. Dogodek je zaznala tudi potresna opazovalnica Črešnjevec. Jure K. Čokl in astrofizičarka dr. Andreja Gomboc.
V obdobju od 2014 do 2020 je bilo za ukrepe gozdarstva namenjenih nekaj več kot 63 mio evrov, od tega je bila preko dosedanjih razpisov, porabljena samo četrtina sredstev. Da bi spodbuditi zanimanje za podpore za sanacijo gozdov, ureditev gozdnih vlak, vlaganja v gozdne prometnice, nakup sadik, vlaganja v pred- industrijsko predelavo lesa in v nakup mehanizacije za sečnjo, je kmetijsko ministrstvo skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico, Zavodom za gozdove in Zvezo lastnikov gozdov izvedlo serijo terenskih predstavitev razpisov na področju gozdarstva.
Da v Zasavju nimajo le onesnaženega zraka in umazane industrije, pričajo mnogi primeri tehnološke in umetniške inovativnosti in ustvarjalnosti. Tomaž Berginc, generalni direktor ETI elektroelement iz Izlak je pojasnil, kako poteka robotizacija proizvodnje in kako prekvalifikacija delavcev, ki se veselijo novih znanj za nova delovna mesta. Tilen Sever, raziskovalec pri projektu OPERHA-2 v Steklarni Hrastnik nam je pojasnil, kako bodo za 15% zmanjšali ogljični odtis te hrastniške tovarne. V Hrastniku se po besedah župana Marka Funkla trudijo, da bi mladi prek stanovanjske zadruge prišli do primernih stanovanj po dostopnih cenah. Špela Pavli Perko, direktorica Delavskega doma Trbovlje, nam je povedala nekaj o odmevnem projektu novomedijskih umetnosti, ki jih gojija v Delavskem domu.
Zagorski župan Matjaž Švagan predvideva ukrepe, usmerjene v energetsko učinkovitost in trajnostno mobilnost, v Trbovljah pa se ukvarjajo z ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja zraka, saj ocenjujejo, da sta glavni vir onesnaženja individualna kurišča in promet. Županja Trbovelj Jasna Gabrič pa vse bolj ugotavlja, da je lokalna skupnost preveč prepuščena sama sebi.
Po podatkih NIJZ je bilo mesto Hrastnik od vseh mest s prekomerno onesnaženim zrakom tisto mesto, ki je imelo med letoma 2016 in 2018 najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi srčnožilnih bolezni pred Trbovljami in Mariborom. Kljub temu je izpadlo s seznama ogroženih mest, saj merilna naprava, ki jo je ARSO postavil sredi športnega parka, ne zaznava več dovolj visoke onesnaženosti zraka. O onesnaženosti zraka smo se pogovarjali s Simono Perčič, dr. med. iz NIJZ, z Alenko Forte, dr. med. iz Zdravstvenega doma Trbovlje, ki je z nami delila izkušnje iz svoje dolgoletne zdravniške prakse na območju z največjo onesnaženostjo zraka in z Markom Funklom, županom Hrastnika, ki bi rad dosegel, da bi ARSO kakovost zraka meril na lokaciji, ki bi bila glede onesnaženosti primerljiva z drugimi onesnaženimi mesti, ne pa sredi športnega parka.
Glasbena šola, športni park, učna pot rudarjenja, trim steza, fitnes na prostem, muzej rudarstva, trboveljski dimnik in novi park z monolitom so točke, na katere bi obiskovalca peljali otroci iz trboveljske osnovne šole Tončke Čeč. Tiste, ki bi si vzeli dovolj časa, pa bi peljali po verigi zasavskih gorskih vrhov, ki obkrožajo dolino. Na koncu pa seveda še o tem, katere so tradicionalne jedi, ki bi jih gostu prinesli na mizo v teh krajih.
Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo predlog sprememb zakona o pravilih v cestnem prometu, ki naj bi končno tudi določil pravila uporabe lahkih električnih vozil, to je skirojev in koles na električni pogon. Električnim vozilom se ne moremo izogniti, zato je treba najti način, na katerega bodo lahko sobivala z drugimi udeleženci v prometu.
Včeraj se je v Londonu začelo prvi krog zaslišanj v zvezi z zahtevo po izročitvi Juliana Assangea Združenim državam, končno odločitev o tem pa naj bi sodišče sprejelo do začetka poletja. V ZDA je ustanovitelj Wikileaksa med drugim obtožen vohunjenja in zarote, za kar mu grozi do 175 let zapora. Kot je znano je Wikileaks objavil več kot milijon tajnih diplomatskih depeš in vojaških dokumentov, od katerih mnogi razgaljajo nezakonito ravnanje in kršenje človekovih pravic zlasti ameriške vlade, vojske, vladnih ustanov in mednarodnih korporacij in tudi drugih vlad. Od leta 2012 do lani je bil Assange na ekvadorskem veleposlaništvu, kamor se je zatekel potem, ko je Švedska vlada zahtevala njegovo izročitev zaradi obtožb o domnevnih posilstvih. Ameriške oblasti so medtem sestavile tajno obtožnico proti njemu, Švedska je od pregona odstopila, in ko mu je Ekvador po pritisku ZDA odrekel gostoljubje, ga je britanska policija aretirala kar na ekvadorskem veleposlaništvu. Čeprav v slabem zdravstvenem stanju so ga zaprli v samico v enem najbolj varovanih zaporov na otoku, kot najhujšega kriminalca. Tisti, ki so ga obiskali, so poročali o njegovem slabem zdravstvenem psihofizičnem stanju, posebni poročevalec ZN Melzer je opozoril na očitne znake psihološkega mučenja in kršitve človekovih pravic Assangeu, ki mu je v zaporu grozila smrt. Vseskozi in tudi zdaj ob sojenju se vrstijo protesti, kajti, kot je dejal sam Assange v biografiji, ki je te dni v slovenskem prevodu izšla tudi pri nas, »ne gre zame, gre za nekaj večjega.« To 'večje' so svoboda novinarstva in medijev, vprašanje človekovih pravic, prava in enakopravnosti pred zakonom ter demokracije v najširšem pomenu besede. O tem se je Drago Balažič pogovarjal z nekdanjim novinarjem Dela, komentatorjem, dopisnikom in publicistom Brankom Sobanom.
O tem, kako pomembne so rastline za nas ljudi, verjetno ne razmišljamo pogosto. A vendar nam zagotavljajo hrano, zrak, tudi obleko, in so primarni vir energije. Letošnje leto pa je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za mednarodno leto zdravja rastlin. Zaskrbljujoč je podatek, da zaradi rastlinskih bolezni in škodljivcev vsako leto izgubimo do 40 % svetovnih prehranskih pridelkov, okužene rastline so namreč neprimerne za prodajo. Jernejka Drolec.
Pred dnevi se je pričelo sistematično pregledovanje in izvajanje meritev radona za leto 2020. Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji že tretje leto zapored zagotavlja izvajanje meritev radona v zasebnih hišah in stanovanjih v tistih občinah, ki so na področjih z več radona ter v šolah in vrtcih po Sloveniji. Marko Rozman se je o tem pogovarjal s svetnikom z Uprave RS za varstvo pred sevanji doktorjem Tomažem Šutejem.
Družba za upravljanje terjatev bank bo v teh dneh zabeležila 7 let od ustanovitve. Ugleda ni nikdar zares uživala. Navsezadnje so za to poskrbele tudi revizije Računskega sodišča. Za nadzor nad DUTB-jem pod odhajajočo vlado je skrbel državni sekretar Metod Dragonja, ki je sicer sredi burne razprave o tem, ali slabi banki podaljšati obstoj ali ne, odstopil pet dni pred predsednikom vlade Šarcem. Teden dni pred odhodom v pokoj smo ga vprašali za osebno mnenje v povezavi s sanacijo bank in delovanjem slabe banke. Dragonja je kritičen do prenosnih vrednosti, po katerih so posojila pristala na DUTB. Ni mu vseeno, da so nekatera podjetja dobila nestrateške lastnike. V zvezi z izkupičkom sanacije ne čuti enakega optimizma kot nekdanji finančni minister Uroš Čufer, ki meni, da se bo celotna sanacija izkazala za dobičkonosno. Z Dragonjo se je pogovarjala Maja Derčar.
Med kolesarskimi društvi, delom strokovne javnosti, uporabniki koles in celo okoljevarstveniki je precej nejevolje in nasprotovanj sprožil predlog, po katerem bi uporaba čelade postala obvezna za vse kolesarje. Predlog je za zdaj zaradi vladne krize sicer končal v predalu ministrstva za infrastrukturo, a ker se je tokrat že drugič pojavil v predlogu sprememb zakona o pravilih v cestnem prometu, ni izključeno, da se ne bo spet. Po sedanjem predlogu bi bila vožnja kolesa in skiroja brez čelade kaznovana s 120 evri, Slovenija pa bi tako postala prva država v Evropski uniji, ki bi sprejela takšen zakon.
Neveljaven email naslov