Od začetka epidemije se je pri najmlajših generacijah močno povečala uporaba zaslonov, saj so jih izobraževanje na daljavo, ustavitev obšolskih dejavnosti in omejitev osebnih stikov prikovali na zaslone. 6,7 ur na dan so lansko pomlad gledali v zaslon – od tega skoraj štiri ure zaradi šole, strokovnjaki pa opozarjajo, da se je v drugem valu epidemije ta številka še povečala. Pri Zdravniški zbornici Slovenije so zato danes predstavili enotne smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki so plod premisleka številnih strokovnjakov in zdravnikov, ki delajo z mladimi, v pomoč pa bodo tako staršem, kot učiteljem in vsem strokovnjakom, ki delajo z otroki.

Izšle so smernice o uporabi zaslonov pri otrocih in mladostnikih: nič zaslonov za malčke, potem postopno in nadzorovano pred zaslone; do največ 2 uri na dan za mlade od 13 do 18 let

Od začetka epidemije se je pri najmlajših generacijah močno povečala uporaba zaslonov, saj so jih izobraževanje na daljavo, ustavitev obšolskih dejavnosti in omejitev osebnih stikov prikovali pred zaslone. Šest, sedem ur na dan so lansko pomlad gledali v zaslon – od tega skoraj štiri ure zaradi šole, strokovnjaki pa opozarjajo, da se je v drugem valu epidemije ta številka še povečala. Pri Zdravniški zbornici Slovenije so zato danes predstavili enotne smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki so plod premisleka številnih strokovnjakov in zdravnikov, ki delajo z mladimi, v pomoč pa bodo tako staršem kot učiteljem in vsem strokovnjakom, ki delajo z otroki:

• Malčki do dveh let ne bi smeli biti izpostavljeni zaslonom.
• Pri predšolskih otrocih (od 2 do 5 let) naj bo izpostavljenost krajša od ure (v navzočnosti staršev).
• Učenci prve triade lahko gledajo v zaslone največ uro na dan (v navzočnosti staršev).
• Pri otrocih od 10. do 12. leta starosti naj bo čas uporabe zaslonov omejen na največ uro in pol.
• Pri najstnikih (od 13 do 18 let) pa do največ dve uri na dan.

Gre za omejitev, ki se nanaša na prosti čas, opozarjajo strokovnjaki, ki negativne posledice uporabe zaslonov opažajo že pri najmlajših. Ko otroci na sistematskem pregledu v zdravstvenem domu barve naštejejo v angleščini, se staršem to zdi dobro, saj otroci kažejo znanje tujega jezika. Pediater Denis Baš iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pa opozarja na to, da se za tem lahko skriva čezmerna izpostavljenost otroka zaslonom.

"V komunikaciji v ambulanti se potem izkaže, da je otrok begav, nima obstanka, ni dobrega očesnega kontakta, govorni razvoj zelo zaostaja. Takih otrok je na žalost v čedalje več. Tu je tudi čustvena komponenta: ko starši v čakalnici otroka pomirijo s filmčki na telefonu, potem pa, če to želijo dati stran, tak otrok dobi napad jeze, agresije ali se vrže na tla."

Starši smo največji zgled svojim otrokom, poudarja pediatrinja dr. Anja Radšel iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pri Zdravniški zbornici Slovenije:

"Starši imajo tu primarno vlogo. Podcenjujemo to, kako se majhni otroci učijo z zgledom. Tu je že naša uporaba zaslonov ključna."

Mobilne naprave zato starši ne bi smeli imeti v svojih rokah med dojenjem, sprehodom, prehranjevanjem, prav tako digitalne naprave ne bi smele biti uporabljene za nagrajevanje, kaznovanje, preganjanje dolgčasa ali za tolažbo otrok. Priporočljivo je, da digitalne naprave na začetku starši in otroci uporabljajo skupaj, da starši izbirajo primerne vsebine, da se o njih pogovarjajo in da se držijo tudi dogovorjenih družinskih načrtov in omejitev.

Kdaj pa otroku kupiti pametni telefon? Odgovor dr. Mateje Hudoklin, direktorice Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, je jasen:

"Pred koncem prve triade osnovne šole se ne priporoča uporaba pametnega telefona. Torej od četrtega razreda naprej, pa še takrat je treba zelo premisliti, za kaj in kako bo otrok uporabljal ta telefon. Nadzor staršev je pri tem nujen."

Ne le v prostem času, tudi v šoli so mladi izpostavljeni zaslonom. Smernice odsvetujejo uporabo zaslonov v vrtcu, svetujejo le smiselno in vodeno uporabo v šolah, vendar ne med odmori in v podaljšanem bivanju ali brez nadzora učiteljev.

Čeprav bi priporočene smernice veliko otrok in tudi odraslih prekoračilo že pred epidemijo, pa se je v zadnjem letu vse skupaj še poslabšalo. Od začetka epidemije se je pri najmlajših generacijah močno povečala uporaba zaslonov, saj so jih izobraževanje na daljavo, ustavitev obšolskih dejavnosti in omejitev osebnih stikov prikovali na zaslone. 6,7 ur na dan so lansko pomlad gledali v zaslon – od tega skoraj štiri ure zaradi šole, pove dr. Marija Anderluh iz ljubljanske Pediatrične klinike in dodaja, da se je v drugem valu epidemije ta številka še povečala. V Službi za otroško pediatrijo v zadnjem letu opažajo povečanje števila poskusov samomora in 50-odstotno porast motenj hranjenja, psihiatrinja pa poudarja tudi to, da uporaba spleta dodatno razslojuje otroke.

"Zdravi otroci uporabljajo splet drugače; uporabljajo ga za pridobivanje novih znanj, za krepitev povezanosti z vrstniki, za odpiranje okna v svet. Otroci, ki so ranljivi, pa velikokrat uporabljajo splet na način, ki veča njihove čustvene stiske, jih izpostavlja nekemu negativnemu samovrednotenju, dodatnemu primerjanju z drugimi in, žal, jih izpostavlja pogosto tudi različnim oblikam spletnega nasilja."