Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od začetka epidemije se je pri najmlajših generacijah močno povečala uporaba zaslonov, saj so jih izobraževanje na daljavo, ustavitev obšolskih dejavnosti in omejitev osebnih stikov prikovali na zaslone. 6,7 ur na dan so lansko pomlad gledali v zaslon – od tega skoraj štiri ure zaradi šole, strokovnjaki pa opozarjajo, da se je v drugem valu epidemije ta številka še povečala. Pri Zdravniški zbornici Slovenije so zato danes predstavili enotne smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki so plod premisleka številnih strokovnjakov in zdravnikov, ki delajo z mladimi, v pomoč pa bodo tako staršem, kot učiteljem in vsem strokovnjakom, ki delajo z otroki.
Izšle so smernice o uporabi zaslonov pri otrocih in mladostnikih: nič zaslonov za malčke, potem postopno in nadzorovano pred zaslone; do največ 2 uri na dan za mlade od 13 do 18 let
Od začetka epidemije se je pri najmlajših generacijah močno povečala uporaba zaslonov, saj so jih izobraževanje na daljavo, ustavitev obšolskih dejavnosti in omejitev osebnih stikov prikovali pred zaslone. Šest, sedem ur na dan so lansko pomlad gledali v zaslon – od tega skoraj štiri ure zaradi šole, strokovnjaki pa opozarjajo, da se je v drugem valu epidemije ta številka še povečala. Pri Zdravniški zbornici Slovenije so zato danes predstavili enotne smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki so plod premisleka številnih strokovnjakov in zdravnikov, ki delajo z mladimi, v pomoč pa bodo tako staršem kot učiteljem in vsem strokovnjakom, ki delajo z otroki:
Gre za omejitev, ki se nanaša na prosti čas, opozarjajo strokovnjaki, ki negativne posledice uporabe zaslonov opažajo že pri najmlajših. Ko otroci na sistematskem pregledu v zdravstvenem domu barve naštejejo v angleščini, se staršem to zdi dobro, saj otroci kažejo znanje tujega jezika. Pediater Denis Baš iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pa opozarja na to, da se za tem lahko skriva čezmerna izpostavljenost otroka zaslonom.
"V komunikaciji v ambulanti se potem izkaže, da je otrok begav, nima obstanka, ni dobrega očesnega kontakta, govorni razvoj zelo zaostaja. Takih otrok je na žalost v čedalje več. Tu je tudi čustvena komponenta: ko starši v čakalnici otroka pomirijo s filmčki na telefonu, potem pa, če to želijo dati stran, tak otrok dobi napad jeze, agresije ali se vrže na tla."
Starši smo največji zgled svojim otrokom, poudarja pediatrinja dr. Anja Radšel iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pri Zdravniški zbornici Slovenije:
"Starši imajo tu primarno vlogo. Podcenjujemo to, kako se majhni otroci učijo z zgledom. Tu je že naša uporaba zaslonov ključna."
Mobilne naprave zato starši ne bi smeli imeti v svojih rokah med dojenjem, sprehodom, prehranjevanjem, prav tako digitalne naprave ne bi smele biti uporabljene za nagrajevanje, kaznovanje, preganjanje dolgčasa ali za tolažbo otrok. Priporočljivo je, da digitalne naprave na začetku starši in otroci uporabljajo skupaj, da starši izbirajo primerne vsebine, da se o njih pogovarjajo in da se držijo tudi dogovorjenih družinskih načrtov in omejitev.
Kdaj pa otroku kupiti pametni telefon? Odgovor dr. Mateje Hudoklin, direktorice Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, je jasen:
"Pred koncem prve triade osnovne šole se ne priporoča uporaba pametnega telefona. Torej od četrtega razreda naprej, pa še takrat je treba zelo premisliti, za kaj in kako bo otrok uporabljal ta telefon. Nadzor staršev je pri tem nujen."
Ne le v prostem času, tudi v šoli so mladi izpostavljeni zaslonom. Smernice odsvetujejo uporabo zaslonov v vrtcu, svetujejo le smiselno in vodeno uporabo v šolah, vendar ne med odmori in v podaljšanem bivanju ali brez nadzora učiteljev.
Čeprav bi priporočene smernice veliko otrok in tudi odraslih prekoračilo že pred epidemijo, pa se je v zadnjem letu vse skupaj še poslabšalo. Od začetka epidemije se je pri najmlajših generacijah močno povečala uporaba zaslonov, saj so jih izobraževanje na daljavo, ustavitev obšolskih dejavnosti in omejitev osebnih stikov prikovali na zaslone. 6,7 ur na dan so lansko pomlad gledali v zaslon – od tega skoraj štiri ure zaradi šole, pove dr. Marija Anderluh iz ljubljanske Pediatrične klinike in dodaja, da se je v drugem valu epidemije ta številka še povečala. V Službi za otroško pediatrijo v zadnjem letu opažajo povečanje števila poskusov samomora in 50-odstotno porast motenj hranjenja, psihiatrinja pa poudarja tudi to, da uporaba spleta dodatno razslojuje otroke.
"Zdravi otroci uporabljajo splet drugače; uporabljajo ga za pridobivanje novih znanj, za krepitev povezanosti z vrstniki, za odpiranje okna v svet. Otroci, ki so ranljivi, pa velikokrat uporabljajo splet na način, ki veča njihove čustvene stiske, jih izpostavlja nekemu negativnemu samovrednotenju, dodatnemu primerjanju z drugimi in, žal, jih izpostavlja pogosto tudi različnim oblikam spletnega nasilja."
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Od začetka epidemije se je pri najmlajših generacijah močno povečala uporaba zaslonov, saj so jih izobraževanje na daljavo, ustavitev obšolskih dejavnosti in omejitev osebnih stikov prikovali na zaslone. 6,7 ur na dan so lansko pomlad gledali v zaslon – od tega skoraj štiri ure zaradi šole, strokovnjaki pa opozarjajo, da se je v drugem valu epidemije ta številka še povečala. Pri Zdravniški zbornici Slovenije so zato danes predstavili enotne smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki so plod premisleka številnih strokovnjakov in zdravnikov, ki delajo z mladimi, v pomoč pa bodo tako staršem, kot učiteljem in vsem strokovnjakom, ki delajo z otroki.
Izšle so smernice o uporabi zaslonov pri otrocih in mladostnikih: nič zaslonov za malčke, potem postopno in nadzorovano pred zaslone; do največ 2 uri na dan za mlade od 13 do 18 let
Od začetka epidemije se je pri najmlajših generacijah močno povečala uporaba zaslonov, saj so jih izobraževanje na daljavo, ustavitev obšolskih dejavnosti in omejitev osebnih stikov prikovali pred zaslone. Šest, sedem ur na dan so lansko pomlad gledali v zaslon – od tega skoraj štiri ure zaradi šole, strokovnjaki pa opozarjajo, da se je v drugem valu epidemije ta številka še povečala. Pri Zdravniški zbornici Slovenije so zato danes predstavili enotne smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki so plod premisleka številnih strokovnjakov in zdravnikov, ki delajo z mladimi, v pomoč pa bodo tako staršem kot učiteljem in vsem strokovnjakom, ki delajo z otroki:
Gre za omejitev, ki se nanaša na prosti čas, opozarjajo strokovnjaki, ki negativne posledice uporabe zaslonov opažajo že pri najmlajših. Ko otroci na sistematskem pregledu v zdravstvenem domu barve naštejejo v angleščini, se staršem to zdi dobro, saj otroci kažejo znanje tujega jezika. Pediater Denis Baš iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pa opozarja na to, da se za tem lahko skriva čezmerna izpostavljenost otroka zaslonom.
"V komunikaciji v ambulanti se potem izkaže, da je otrok begav, nima obstanka, ni dobrega očesnega kontakta, govorni razvoj zelo zaostaja. Takih otrok je na žalost v čedalje več. Tu je tudi čustvena komponenta: ko starši v čakalnici otroka pomirijo s filmčki na telefonu, potem pa, če to želijo dati stran, tak otrok dobi napad jeze, agresije ali se vrže na tla."
Starši smo največji zgled svojim otrokom, poudarja pediatrinja dr. Anja Radšel iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pri Zdravniški zbornici Slovenije:
"Starši imajo tu primarno vlogo. Podcenjujemo to, kako se majhni otroci učijo z zgledom. Tu je že naša uporaba zaslonov ključna."
Mobilne naprave zato starši ne bi smeli imeti v svojih rokah med dojenjem, sprehodom, prehranjevanjem, prav tako digitalne naprave ne bi smele biti uporabljene za nagrajevanje, kaznovanje, preganjanje dolgčasa ali za tolažbo otrok. Priporočljivo je, da digitalne naprave na začetku starši in otroci uporabljajo skupaj, da starši izbirajo primerne vsebine, da se o njih pogovarjajo in da se držijo tudi dogovorjenih družinskih načrtov in omejitev.
Kdaj pa otroku kupiti pametni telefon? Odgovor dr. Mateje Hudoklin, direktorice Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, je jasen:
"Pred koncem prve triade osnovne šole se ne priporoča uporaba pametnega telefona. Torej od četrtega razreda naprej, pa še takrat je treba zelo premisliti, za kaj in kako bo otrok uporabljal ta telefon. Nadzor staršev je pri tem nujen."
Ne le v prostem času, tudi v šoli so mladi izpostavljeni zaslonom. Smernice odsvetujejo uporabo zaslonov v vrtcu, svetujejo le smiselno in vodeno uporabo v šolah, vendar ne med odmori in v podaljšanem bivanju ali brez nadzora učiteljev.
Čeprav bi priporočene smernice veliko otrok in tudi odraslih prekoračilo že pred epidemijo, pa se je v zadnjem letu vse skupaj še poslabšalo. Od začetka epidemije se je pri najmlajših generacijah močno povečala uporaba zaslonov, saj so jih izobraževanje na daljavo, ustavitev obšolskih dejavnosti in omejitev osebnih stikov prikovali na zaslone. 6,7 ur na dan so lansko pomlad gledali v zaslon – od tega skoraj štiri ure zaradi šole, pove dr. Marija Anderluh iz ljubljanske Pediatrične klinike in dodaja, da se je v drugem valu epidemije ta številka še povečala. V Službi za otroško pediatrijo v zadnjem letu opažajo povečanje števila poskusov samomora in 50-odstotno porast motenj hranjenja, psihiatrinja pa poudarja tudi to, da uporaba spleta dodatno razslojuje otroke.
"Zdravi otroci uporabljajo splet drugače; uporabljajo ga za pridobivanje novih znanj, za krepitev povezanosti z vrstniki, za odpiranje okna v svet. Otroci, ki so ranljivi, pa velikokrat uporabljajo splet na način, ki veča njihove čustvene stiske, jih izpostavlja nekemu negativnemu samovrednotenju, dodatnemu primerjanju z drugimi in, žal, jih izpostavlja pogosto tudi različnim oblikam spletnega nasilja."
Skozi hrano se da marsikaj rešiti, morda je tudi zato kulinarična diplomacija vedno bolj priljubljena veja diplomacije za doseganje dogovorov in kompromisov. S kulinarično diplomacijo, torej s skupnim obedom pripadnikov različnih držav in kultur, se odpravljajo ovire v medsebojnem komuniciranju ter se pripomore k dialogu in iskanju rešitev za težave v mednarodnem odnosu, kot v svoji najnovejši knjigi z naslovom 'RSVP: Kulinarična diplomacija' piše dr. Božo Cerar. Tina Lamovšek se je z upokojenim veleposlanikom pogovarjala o javni in zasebni kulinarični diplomaciji, o potici in o tem, zakaj to nikakor niso 'zastonjkarski' obedi, ampak je vse organizirano z določenim namenom.
V teh dneh, ko smo priča izrazitim toplotnim obremenitvam, se še posebej izkazuje potreba po nagovarjanju in celovitem reševanju problematike vse višjih temperatur v mestih. Zaradi velike gostote pozidave so namreč prav mestna središča območja, ki se ohlajajo počasneje, temperature pa pogosto tudi ponoči ne padejo pod 20 stopinj Celzija. Reševanje težave je po mnenju področnih strokovnjakov možno predvsem s ponovnim vpeljevanjem zelenih površin v mesta.
Andreja Šolar, akademska glasbenica, profesorica glasbe in predvsem dirigentka, je dirigirala že številnim orkestrom, tako simfoničnim kot pihalnim. Skoraj 18 let je dirigirala Orkestru slovenske vojske, zdaj pa gradi samostojno kariero in si prizadeva za širjenje dirigentskega znanja že med najmlajšimi. Prejšnji teden je v Brašovu v Romuniji na tekmovanju dirigentov simfoničnih orkestrov prejela tretjo nagrado in posebno nagrado za najboljšo žensko dirigentko. Od 132 dirigentov iz 45 držav so naprej izbrali 60 izstopajočih, nato je prišla v finale med najboljše tri in osvojila omenjeni nagradi, kar je izjemen dosežek za slovensko dirigentko.
28. junij 2022 je na koledarju, mi pa gremo zdaj nazaj vse do 24. aprila 2013. V bangladeški prestolnici Daki je bilo to jutro zadnje za 1.134 oseb, ki jih je zgodaj dopoldne pod seboj pokopala stavba, znana pod imenom Rana Plaza. V zgornjih nadstropjih te stavbe so bile tekstilne tovarne/šivalnice, ki so oblačila dobavljale tudi nekaterim v Sloveniji prisotnim trgovcem. V naslednjih minutah vas bomo v Inforetrospektivi spomnili na podrobnosti dogodka, predvsem pa poskušali ugotoviti, kakšen je njegov epilog – če je do njega seveda že prišlo.
Pred nami je prvi počitniški konec tedna, zato je na slovenskih prometnicah pričakovati dolge kolone razbeljene pločevine. Projekcije kažejo, da bo promet to poletje še gostejši kot prejšnja leta, visoke cene pogonskih goriv pa ljudi povečini ne bodo odvrnile od dopusta. Pred potovanjem je zaželeno, da si vozniki na mobilne naprave naložijo aplikacijo o stanju na cestah. Nasvete za varno in čim manj stresno potovanje na dopust je z nami delil Erik Logar iz AMZS.
Predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, v zadnjih dneh podeljuje državna odlikovanja. Med njimi je odlikovanja namenil tudi slovenskim glasbenim ustvarjalcem. 14. junija je srebrni red za zasluge za izjemen ustvarjalen opus poezije, šansonov in popevk vročil Elzi Budau. 23. junija pa je podelil red za zasluge še petim glasbenikom: Mihi Dovžanu, Vladu Kreslinu, Ladu Leskovarju, Oto Pestnerju in Andreju Šifrerju.
O razvojnih izzivih, gospodarstvu, begu možganov in prometni povezanosti Bele Krajine s Tomažem Kordišem, direktorjem Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele Krajine, in Francijem Bratkovičem, direktorjem Razvojnega centra Novo mesto.
Novinarji RTV Slovenija še vedno opozarjamo na politizacijo javnega servisa. Nekatere poteze vodstva so škodljive, napovedana krnitev dopisniške mreže je eden od razlogov za stavko. V studiu sta Miha Lampreht in Edvard Žitnik.
ALS je ena najtežjih nevroloških bolezni in je neozdravljiva. Pri nas je približno 150 bolnikov s to boleznijo, največkrat se pojavi med 40. in 60. letom starosti. Osrednja slovesnost bo popoldan v Hotelu Mons v Ljubljani, na njej pa bodo zaznamovali 20. obletnico ustanovitve odbora za ALS pri Društvu distrofikov Slovenije in delovanja tima za ALS UKC Ljubljana. Petra Medved pa se je pogovarjala s strokovnim sodelavcem Društva Distrofikov Slovenije Iztokom Mrakom o bolezni ter o podpori, povezovanju in pomoči, ki jo v okviru odbora za ALS pri Društvu Distrofikov Slovenije ponudijo bolnikom in njihovim svojcem.
Bliža se konec šolskega leta in razdelitev spričeval, v tem tednu bo na šolah s programi z omejitvijo vpisa potekal tudi 1. krog izbirnega postopka – ja, mnogi se konca pouka, učenja in domačih nalog veselijo, za nekatere pa je bil konec šolskega leta zelo naporen in stresen. Duševnih stisk je ob koncu šolskega leta več, ne smemo pa pozabiti, da je stanje na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov zaradi posledic covidnega obdobja še vedno zelo alarmantno. O duševnem zdravju mladih, koncu šoslkega leta in tudi o počitnicah smo se pogovarjali s klinično psihologinjo in direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana dr. Matejo Hudoklin.
Ukrajino je zaradi ruske agresije zapustilo že več kot 6 milijonov ljudi. Med njimi tudi mlada 17 let stara Eva Chemodanova. S svojo mamo je v Slovenijo prišla iz Kharkova. V času bivanja pri znancih so prišli do ugotovitve, da je pravi glasbeni talent. Klavir namreč igra že od 4 leta starosti. Po končanem šolanju si je zelo želela, da bi svoje izobraževanje lahko nadaljevala na akademiji za glasbo. Morda ji bo v bližnji prihodnosti s poučevanjem pomagala tudi najboljša slovenska pianistka.
Trohnenje 2022 je dokumentarni film o posledicah vsiljenega mirovnega sporazuma iz leta 2005, ki ga v Združenih državah, Evropski uniji in agencijah OZN še naprej zagovarjajo kot Celovit mirovni sporazum (Comprehensive Peace Agreement), domačini v Republiki Južni Sudan in v žrtvovanih Nubskih gorah in Modrem Nilu pa ga preklinjajo kot Smrt zaradi miru (Death by Peace). Trohnenje 2022 ni samo film o trohnenju živega mesa gobavcev v Nubskih gorah in Modrem Nilu, ampak tudi film o trohnenju etike, src in razuma v privilegiranih delih sveta.
Grčija je takoj za Hrvaško najbolj priljubljena poletna počitniška destinacija Slovencev. Vendar večina izbere katerega od številnih grških otokov, manj je tistih, ki ostanejo na celini, pa še ti se običajno ustavijo le na Peloponezu. Mi smo se odpravili proti bolj vzhodni regiji oz. Centralni Makedoniji, kot temu delu države pravijo Grki. Na vzhodnem delu polotoka Halkidika se je v preteklem tednu končal zanimiv kulinarični festival Kouzina, obiskali pa smo tudi farmo školjk.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Evropski parlamentarci so nedavno podprli predlog evropske komisije, da bodo po letu 2035 v prodaji dovoljeni le še avtomobili in kombiji brez izpusta ogljikovega dioksida – samo še na električni pogon. Razlogi so različni zmanjševanje onesnaževanja zraka in prispevek k blaženju podnebnih sprememb. Na AMZS-ju so prepričani, da je zmanjševanje onesnaževanja nujno, a opozarjajo, da gre za izziv, ki ga zgolj z menjavo pogona v avtomobilih ni mogoče rešiti. Ob tem ocenjujejo, da Slovenija ni pripravljena na silovit razmah električne mobilnosti. Predsednik Andrej Brglez je mnenja, da so cilji visoko zastavljeni. Lani so bili prodani namreč le 3% električnih vozil.
Rusi so uničili dva od treh mostov, ki povezujejo Severodoneck z mestom Lisičansk v regiji Lugansk, tretji pa je star in nevaren za prehod. Evakuacija civilistov iz Severodonecka ni mogoča. Prav tako ni mogoča dostava humanitarne pomoči za civiliste v Severodonecku, ki ga v 70-ih odstotkih nadzorujejo ruske sile. Ukrajinski borci naj bi še nadzorovali tamkajšnjo kemično tovarno Azot, kamor se je pred spopadi zateklo tudi več 100 civilistov. So v času silovitih spopadov za mesta na vzhodu Ukrajine, kjer živi tudi številčna ruska skupnost, sploh možna ukrajinsko-ruska mirovna pogajanja in kakšni sta slovenski pobudi za dosego miru v Ukrajini? O tem smo se pogovarjali s poznavalcem rusko-ukrajinskega spora in radijskim novinarjem Miho Lamprehtom.
Digitalni boni za nakup nove, obnovljene ali rabljene računalniške opreme bodo veljali od 15. junija do 30. novembra 2022. Najprej jih bodo lahko vnovčili šolarji, dijaki in študentje, pred jesenjo še starejši.
Čebelarje popika tudi po več deset čebel na dan in so v glavnem že imuni na čebelje pike. Tisti, ki so alergični, morajo, ko so v stiku s čebelami, s seboj nositi komplet za prvo pomoč - adrenalinsko injekcijo. Za nesrečo v Sopotnici, v občini Škofja Loka, ki se je zgodila včeraj, še ne vemo, ali so bili vzrok smrti piki čebel ali kaj drugega. Boštjan Noč, predsednik čebelarske zveze Slovenije pravi, da so taki dogodki res redki.
Neveljaven email naslov