Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vožnje z motornimi vozili po naravnem prostoru že zdaj niso dovoljene, a kaj, ko velja Pohorje tudi v svetovnem spletu za eno od najbolj atraktivnih lokacij za sproščanje adrenalina s štirikolesniki in drugimi prevoznimi sredstvi. Vozniki posnetke objavijo na spletu in postanejo sredstvo za nabiranje všečkov na družbenih omrežjih, kar v gozd privabi še druge voznike. A na zavodu za varstvo narave so odločeni temu narediti konec. V boj z nedovoljeno vožnjo se bo podalo več institucij, ki so združile moči. Podrobneje Metka Pirc.
Pohorje bi razglasili za regijski park, voznike štirikolesnikov in drugih motornih vozil, ki rovarijo po naravi, pa usmerili na poligone, a teh za zdaj še ni
Vožnje z motornimi vozili po naravnem prostoru že zdaj niso dovoljene, a kaj, ko velja Pohorje tudi v svetovnem spletu za eno od najprivlačnejših lokacij za sproščanje adrenalina s štirikolesniki in drugimi prevoznimi sredstvi. Vozniki posnetke objavijo na spletu in postanejo sredstvo za zbiranje všečkov na družbenih omrežjih, kar v gozd privabi še druge voznike. A na zavodu za varstvo narave so odločeni temu narediti konec. V boj z nedovoljeno vožnjo se bo podalo več institucij, ki so združile moči.
Kot je na Kopah dejal direktor zavoda Teo Hrvoje Oršanič, ravno takšne nedovoljene vožnje z motornimi vozili po naravnem okolju danes najbolj po nepotrebnem ogrožajo območje Pohorja. "Kar naprej dobivamo pozive in prošnje, naj se tega lotimo in smo se. Na začetku leta smo imeli zelo dober sestanek z republiško okoljsko inšpekcijo, z zavodom za gozdove, planinsko zvezo, lovsko zvezo, še letos bo sestanek z ministrstvom za notranje zadeve in bomo skušali zadeve na organizacijski in zakonodajni ravni to urediti. Vožnja po rastiščih redkih živalskih in rastlinskih vrst je škodljiva. Novejša tehnologija omogoča vožnjo vsepovsod in to se tudi izkorišča," pravi Oršanič.
Kam s štirikolesniki?
A tudi za voznike motornih vozil bodo skušali najti rešitev in jim ponuditi poligone, zatrjujejo na zavodu za varstvo narave. "Treba je ljudi usmeriti, kje se lahko vozijo. To bodo prostori, kjer ne bodo delali z vožnjo škode v okolju. Mislim, da nihče, ki je v naši družbi zdravo domoljuben, ne bo imel nič proti temu. Kot slovenska družba se zelo odzivamo na smernice v naši okolici. Glavni generator tega je splet, naša mladina vidi posnetke in trend voženj po naravnem okolju je v porastu. V sosednjih državah je to bolje urejeno. Skrbi me, da se tudi iz tujine hodijo k nam izživljat, ker mi v tem trenutku tega nimamo najbolje urejeno," je dodal Oršanič.
Ne le Pohorje, največ težav s takimi vozniki imajo še na Smrekovcu, na Bohorju in na Kočevskem.
Župan občine Mislinja Bojan Borovnik ugotavlja, da imajo največ težav v gozdu poleti, in spodbuja zamisel o urejenih poligonih, ki bi voznikom omogočili sproščanje adrenalina. "Ljudi poskušamo ozaveščati, da je narava za nas zelo pomembna, a tega vsi ne razumejo. Skupaj z zavodom za gozdove na gozdnih cestah postavimo zapornico, a je v dveh tednih uničena. Poleti je huje kot pozimi. Pozimi so težava sanke, poleti pa lahko motorje srečamo povsod in je to zelo nespoštljivo do lastnikov gozdov in do samega gozda," razlaga Borovnik.
Dnevno po dva tisoč obiskovalcev na Lovrenških jezerih
Pa ne le za motorna vozila, tudi sicer je Pohorje priljubljeno med pohodniki in drugimi obiskovalci. Največ jih naštejejo ravno poleti, pravi vodja mariborske enote zavoda za varstvo narave Simona Kaligarič: "Spremljali smo obisk na Lovrenških jezerih in Črnem jezeru. Dnevni vrhunci so skoraj 2000 ljudi, letno pa več kot 30 tisoč ljudi na posamezni lokaciji."
Na Lovrenških jezerih in na Črnem jezeru poleti naštejejo kar do dva tisoč obiskovalcev na dan.
Skupaj s šestimi občinami so tako pobudniki, da Pohorje razglasijo za regijski park. Osnutek uredbe, ki jo je pripravilo okoljsko ministrstvo, je zdaj v usklajevanju z občinami, nato je predvidena tudi širša predstavitev javnosti. Dva milijona evrov pa v okviru projekta Pohorka namenjajo različnim ukrepom za zaščito narave na Pohorju. Triletni projekt bodo končali prihodnje leto.
Regijski park za večje ravnovesje
Peter Zajc s koroške regionalne razvojne agencije pravi, da zdaj že dve leti ključne institucije s področja varovanja narave na Pohorju sodelujejo v skupnem projektu Pohorka. Ta je priprava na ustanovitev regijskega parka in urejanje infrastrukture tudi za obiskovalce. "Regijski park Pohorje vidimo kot enega ključnih nosilcev, ki bo dolgoročno prisoten na tem prostoru. Zdaj smo vsakič odvisni od projektov za zagotavljanje denarja, s tem ko imamo institucijo, ki je stalno prisotna, pa dobimo tudi ključnega sogovornika z vsemi občinami in drugimi v tem prostoru." O sožitju med človekom in naravo pa Zajc takole razmišlja: "Človek je sestavni del narave in če tako pogledamo, vidimo, da ogrožamo samega sebe, z varstvom narave torej varujemo samega sebe. Je pa to nenehno iskanje ravnovesja, v tem vidimo potrebo."
Poleg ukrepov na področju gozdov, travnikov in pri zaščiti živali nameravajo urediti tudi nekatere odseke planinskih poti, dopolnili in nadgradili bodo tudi vsebine ob poteh in na centrih za obiskovalce na Rogli, Kopah in Treh Kraljih.
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vožnje z motornimi vozili po naravnem prostoru že zdaj niso dovoljene, a kaj, ko velja Pohorje tudi v svetovnem spletu za eno od najbolj atraktivnih lokacij za sproščanje adrenalina s štirikolesniki in drugimi prevoznimi sredstvi. Vozniki posnetke objavijo na spletu in postanejo sredstvo za nabiranje všečkov na družbenih omrežjih, kar v gozd privabi še druge voznike. A na zavodu za varstvo narave so odločeni temu narediti konec. V boj z nedovoljeno vožnjo se bo podalo več institucij, ki so združile moči. Podrobneje Metka Pirc.
Pohorje bi razglasili za regijski park, voznike štirikolesnikov in drugih motornih vozil, ki rovarijo po naravi, pa usmerili na poligone, a teh za zdaj še ni
Vožnje z motornimi vozili po naravnem prostoru že zdaj niso dovoljene, a kaj, ko velja Pohorje tudi v svetovnem spletu za eno od najprivlačnejših lokacij za sproščanje adrenalina s štirikolesniki in drugimi prevoznimi sredstvi. Vozniki posnetke objavijo na spletu in postanejo sredstvo za zbiranje všečkov na družbenih omrežjih, kar v gozd privabi še druge voznike. A na zavodu za varstvo narave so odločeni temu narediti konec. V boj z nedovoljeno vožnjo se bo podalo več institucij, ki so združile moči.
Kot je na Kopah dejal direktor zavoda Teo Hrvoje Oršanič, ravno takšne nedovoljene vožnje z motornimi vozili po naravnem okolju danes najbolj po nepotrebnem ogrožajo območje Pohorja. "Kar naprej dobivamo pozive in prošnje, naj se tega lotimo in smo se. Na začetku leta smo imeli zelo dober sestanek z republiško okoljsko inšpekcijo, z zavodom za gozdove, planinsko zvezo, lovsko zvezo, še letos bo sestanek z ministrstvom za notranje zadeve in bomo skušali zadeve na organizacijski in zakonodajni ravni to urediti. Vožnja po rastiščih redkih živalskih in rastlinskih vrst je škodljiva. Novejša tehnologija omogoča vožnjo vsepovsod in to se tudi izkorišča," pravi Oršanič.
Kam s štirikolesniki?
A tudi za voznike motornih vozil bodo skušali najti rešitev in jim ponuditi poligone, zatrjujejo na zavodu za varstvo narave. "Treba je ljudi usmeriti, kje se lahko vozijo. To bodo prostori, kjer ne bodo delali z vožnjo škode v okolju. Mislim, da nihče, ki je v naši družbi zdravo domoljuben, ne bo imel nič proti temu. Kot slovenska družba se zelo odzivamo na smernice v naši okolici. Glavni generator tega je splet, naša mladina vidi posnetke in trend voženj po naravnem okolju je v porastu. V sosednjih državah je to bolje urejeno. Skrbi me, da se tudi iz tujine hodijo k nam izživljat, ker mi v tem trenutku tega nimamo najbolje urejeno," je dodal Oršanič.
Ne le Pohorje, največ težav s takimi vozniki imajo še na Smrekovcu, na Bohorju in na Kočevskem.
Župan občine Mislinja Bojan Borovnik ugotavlja, da imajo največ težav v gozdu poleti, in spodbuja zamisel o urejenih poligonih, ki bi voznikom omogočili sproščanje adrenalina. "Ljudi poskušamo ozaveščati, da je narava za nas zelo pomembna, a tega vsi ne razumejo. Skupaj z zavodom za gozdove na gozdnih cestah postavimo zapornico, a je v dveh tednih uničena. Poleti je huje kot pozimi. Pozimi so težava sanke, poleti pa lahko motorje srečamo povsod in je to zelo nespoštljivo do lastnikov gozdov in do samega gozda," razlaga Borovnik.
Dnevno po dva tisoč obiskovalcev na Lovrenških jezerih
Pa ne le za motorna vozila, tudi sicer je Pohorje priljubljeno med pohodniki in drugimi obiskovalci. Največ jih naštejejo ravno poleti, pravi vodja mariborske enote zavoda za varstvo narave Simona Kaligarič: "Spremljali smo obisk na Lovrenških jezerih in Črnem jezeru. Dnevni vrhunci so skoraj 2000 ljudi, letno pa več kot 30 tisoč ljudi na posamezni lokaciji."
Na Lovrenških jezerih in na Črnem jezeru poleti naštejejo kar do dva tisoč obiskovalcev na dan.
Skupaj s šestimi občinami so tako pobudniki, da Pohorje razglasijo za regijski park. Osnutek uredbe, ki jo je pripravilo okoljsko ministrstvo, je zdaj v usklajevanju z občinami, nato je predvidena tudi širša predstavitev javnosti. Dva milijona evrov pa v okviru projekta Pohorka namenjajo različnim ukrepom za zaščito narave na Pohorju. Triletni projekt bodo končali prihodnje leto.
Regijski park za večje ravnovesje
Peter Zajc s koroške regionalne razvojne agencije pravi, da zdaj že dve leti ključne institucije s področja varovanja narave na Pohorju sodelujejo v skupnem projektu Pohorka. Ta je priprava na ustanovitev regijskega parka in urejanje infrastrukture tudi za obiskovalce. "Regijski park Pohorje vidimo kot enega ključnih nosilcev, ki bo dolgoročno prisoten na tem prostoru. Zdaj smo vsakič odvisni od projektov za zagotavljanje denarja, s tem ko imamo institucijo, ki je stalno prisotna, pa dobimo tudi ključnega sogovornika z vsemi občinami in drugimi v tem prostoru." O sožitju med človekom in naravo pa Zajc takole razmišlja: "Človek je sestavni del narave in če tako pogledamo, vidimo, da ogrožamo samega sebe, z varstvom narave torej varujemo samega sebe. Je pa to nenehno iskanje ravnovesja, v tem vidimo potrebo."
Poleg ukrepov na področju gozdov, travnikov in pri zaščiti živali nameravajo urediti tudi nekatere odseke planinskih poti, dopolnili in nadgradili bodo tudi vsebine ob poteh in na centrih za obiskovalce na Rogli, Kopah in Treh Kraljih.
Slovenija se letos z logotipom Polonce Strman na Bolonjskem sejmu knjig za otroke in mladino predstavlja v močnejši luči kot prejšnja leta, saj je tam častna gostja. Tako so že dopoldne potekali različni dogodki, med drugim si mednarodna strokovna javnost po predstavitvi dvanajsterice naših najboljših ilustratorjev, lahko ogleda dvodelno razstavo z naslovom In kaj se je zgodilo potem, ki simbolizira otroško bralno radovednost. Na tej razstavi sta s knjižnimi ilustracijami prisotna tako Ana Maraž, ki je kot edina naša predstavnica uvrščena tudi na posebno mednarodno sejemsko razstavo, in zelo uveljavljen ilustrator Damijan Stepančič, ki ga zvečer čaka tudi odprtje samostojne razstave, s poudarkom na ilustracijah iz romančka Petra Svetine Modri Portugalec, prevedenega v italijanščino. Z njima se je pogovarjala Magda Tušar.
8. aprila se vsako leto spominjamo prvega svetovnega romskega kongresa v Londonu, ko so se med 4. in 8. aprilom 1971 predstavniki Romov iz štirinajstih držav dogovorili, da postane 8. april nacionalni praznik vseh Romov. Juan de Dios Ramirez Heredia je ena največjih svetovnih romskih avtoritet. Med drugim je bil 13 let član evropskega parlamenta, je pa tudi eden od zgolj dveh še živečih delegatov z zgodovinskega kongresa, kjer je zastopal Španijo. Ekskluzivni pogovor z njim je ekipa televizijske oddaje Kaj govoriš, tudi za Naše poti, posnela v Barceloni. Sandi Horvat.
V slovenskih medijih v več kot 70 odstotkih kot viri informacij nastopajo moški; slednji so v veliki večini tudi gostje različnih oddaj in komentatorji politično družbenega dogajanja pri nas in v svetu. Ker je enakost spolov temeljna vrednota in temeljno načelo Evropske unije, zapisano pa je tudi v slovenski ustavi sta danes predsednica Združenja Ona Ve Marta Kos in predsednik uprave RTV Slovenija Zvezdan Martič podpisala Zavezo 50 – 50 za aktivno delovanje na področju enakosti spolov v slovenskem medijskem prostoru. O namenu zaveze in o tem kakšne spremembe prinaša v Aktualni temi, ki jo je pripravila Tita Mayer.
Svetovni popotnik in pohodnik Oliver Tič iz Slovenskih Konjic, znan pod imenom Oli Walker, se je danes lotil novega podviga. Iz domačega kraja, kjer so mu dopoldne ob slovesu pripravili kratko prireditev, se je peš odpravil na Pot prijateljstva okoli sveta. Predvidoma v treh do štirih letih bo moral premagati več kot 30.000 kilometrov dolgo pot. Tik pred startom se je z njim pogovarjal naš celjski dopisnik Matija Mastnak.
Čeprav je nov Zakon o gostinstvu, ki naj bi prinesel vrsto novosti tudi na področju sobodajalstva, še vedno v fazi usklajevanja, pa v javnosti še pred javno obravnavo povzroča veliko odzivov. Pozitivnih pa tudi negativnih, saj predvideva poleg večjih pristojnosti za občine, ki so jih veseli župani, tudi časovne omejitve za kratkotrajne turistične namene preko spletnih platform kot sta Booking in Airbnb. Slednje pa zna biti, opozarjajo predvsem turistični delavci, dvorezen meč, sploh na območjih, kjer se zaradi prenasičenosti v poletnih mesecih že leta trudijo podaljševati glavno sezono in kjer nastanitvena infrastruktura pretežno sloni prav na zasebnih namestitvah. To velja tudi za območje Julijskih Alp, zato tamkajšnji turistični delavci opozarjajo, da je na problematiko turizma treba gledati širše. Gre za občutljivo dejavnost, podvrženo različnim zunanjim vplivom, kar sta nenazadnje pokazali tudi pandemija in lanske vremenske ujme.
Prvo pleskavico za burger iz izvornih celic, ki je zrasla v evropskih laboratorijih, smo spoznali že pred enajstimi leti. Raziskave na tem področju potekajo, ponekod so izdelki iz laboratorijskega mesa tudi dovoljeni in dostopni, evropska zakonodaja pa jih za zdaj opredeljuje kot tako imenovano nedovoljeno novo živilo; nima še namreč zgodovine varne uporabe in tudi še ni odobreno, zato se ga ne sme dati na trg. Evropska agencija za varnost hrane je na zahtevo Evropske Komisije v postopku revidiranja smernic o novih živilih - da bi uvedla najsodobnejše zahteve za oceno varnosti in hranilne vrednosti živil, pridelanih v laboratoriju, medtem pa je v Ajdovščini v začetku leta začelo delovati podjetje Tech4Meat, ki bo razvijalo in proizvajalo meso iz izvornih celic. FOTO: Pixabay
V jedrski elektrarni Krško pravkar poteka prvi redni remont v podaljšani obratovalni dobi nuklearke. Prav zato bodo poleg same menjave goriva ter vzdrževanja in posodabljanja opreme preverjali tudi vpliv staranja na komponente in sisteme.
Na mednarodni dan knjig za otroke in mlade, ki ga praznujemo danes, tako kot vsak dan po svetu potujejo zgodbe. Dobre in slabe, vesele in tragične, resnične in izmišljene, pripovedovane ter napisane in narisane v knjigah. FOTO: Pixabay
Na sedanjo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki se bo potegovala za naslednji mandat na tem položaju, letijo obtožbe. Evropsko javno tožilstvo preiskuje sume kaznivega dejanja v zvezi s pogajanji o cepivu za covid. Bruseljska dopisnica Mojca Širok nam je pojasnila, kako bo to vplivalo na kariero ene najvplivnejših žensk in na bližajoče se evropske volitve.
Dnevnemu centru za brezdomce in zavetišču za brezdomce Vincencijeve zveze dobrote, ki se nahaja v centru Ljubljane, od leta 2022 grozi prekinitev financiranja s strani redovnic, sester uršulink. Tako zaposleni kot prostovoljci se še vedno trudijo iskati rešitve za ohranitev prostora, vendar jih do zdaj niso našli. Dnevni center in zavetišče za brezdomce je letos februarja obiskala tudi predsednica države, Nataša Pirc Musar, vendar je kljub njeni podpori situacija ostala nerešena. Kakšno je stanje v dnevnem centru in zavetišču za brezdomce Vincencijeve zveze dobrote, je preverila Lucija Vidergar. Bere Jana Bajželj.
Ena tretjina pasjih možganov je namenjena izključno vonju (kar je 40 krat več kot pri človeku). Zato ni presenetljivo, da so psi tudi odlični iskalci pogrešanih, tako ljudi kot tudi živali. In prav slednjim – pogrešanim živalim, ki jih iščejo psi – se posvečamo v nedeljskem popoldnevu v pogovoru s Sabino Piber, vodjo slovenske enote sicer mednarodnega združenja K9. Njihovo poslanstvo je predvsem iskanje pogrešanih/pobeglih živali s t.i. tehniko "trailing" oziroma tehniko sledenja. Poleg komunikacije, ki jo imata vodnik in pes, je ključno tudi obvladanje usmeritve vonja.
Uporaba zaslonov pri otrocih prinaša številne izzive, saj zasloni kljub vsemu prinašajo tudi pozitivne vidike. Vendar pa raziskava, opravljena 2015/16 na Fakulteti za medije pravi, da naj bi po ocenah staršev predšolski otroci pred zasloni preživeli 2-3 ure dnevno, kar krepko presega smernice prdiatrov. Zato so se pri Društvu srca in ožilja odločili za program Odklop. Pojasnjuje vodja programa Darija Cvetko.
V mesecu marcu, mesecu žensk, je zaživela vseevropska, mednarodna kampanja imenovana My Voice, my Choice (Moj glas, moja izbira), ki je segla tudi čez evropske meje, celo v Holywood in katere cilj je zagotovitev reproduktivnih pravic na ravni Evropske unije. Namreč samo v Evropi je že več kot 20 milijonov žensk brez dostopa do varnega, medicinskega splava. Najslabše je za ženske na Poljskem, a tudi v Italiji in na Hrvaškem se položaj žensk slabša. Ob nedavnem zgodovinskem vpisu pravice do splava v Francosko ustavo, se je voditeljica Tita Mayer pogovarjala z univerzitetno profesorico, magistrico vesoljskega inženirstva in aktivistko za človekove pravice Silvio Casalino.O tem kaj pomeni vpis pravice do splava za ženske v Franciji, kako so potekala prizadevanja za to politično spremembo in kaj prinaša mednarodna kampanja Moj glas, moja izbira, v tokratni Aktualni temi.
Vodilni nemški gospodarski inštituti so v spomladanski napovedi gospodarsko rast za letos popravili občutno navzdol. Jeseni so napovedovali 1,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda, zdaj samo še 0,1-odstotno. Nekaj okrevanja vidijo v prihodnjem letu. Toda dolgoročni proizvodni potencial največjega evropskega gospodarstva se bo zaradi staranja prebivalstva in pomanjkanja zaposlenih še naprej zmanjševal. V industrijskih panogah, denimo kemijski, se tudi pozna zmanjševanje domačih proizvodnih zmogljivosti in selitev kapacitet v tujino. Plače v Nemčiji se zvišujejo, letos ekonomisti računajo z večjo kupno močjo in porabo. Nazadnje je višje plače in krajši delovnik izboril sindikat železniških strojevodij.
Ali ste tudi vi na vašem računu kdaj opazili, da vam je operater enostransko spremenil pogodbene pogoje? Dobili ste na primer višji račun za naročniško razmerje – in kaj ste storili? Najbrž nič, Plačali račun. Halo operater; BODI FER ! je slogan akcije Vseslovenskega združenja malih deležnikov v sodelovanju z Zvezo potrošnikov. Obe združenji sta prepričani, da se lahko te sporne prakse telekomunikacijskih operaterjev prekinejo. Kakšne so podrobnosti ter kakšni so vaši razmisleki in komentarji?
Vseslovensko združenje malih deležnikov je, podprto z Zvezo potrošnikov Slovenije, zoper 4 velike slovenske operaterje: Telekom, A1, Telemach in T2, vložilo kolektivne tožbe, in sicer zaradi njihovih enostranskih in neupravičenih podražitev naročnin. Operaterjem očitajo, da si jemljejo pravico, da enostransko spreminjajo in določajo pogodbene pogoje. Kolektivne tožbe so za zdaj še v postopku potrjevanja na sodišču.
V prvem pomladnem tednu praznujejo dule svoj svetovni dan. V Sloveniji je izobraženih že 50 dul, aktivnih pa je 30. Dule so usposobljene in izkušene ženske, ki nudijo fizično, čustveno in informacijsko podporo materi in njeni družini v času nosečnosti in med porodom ter v prvih dneh po porodu. O prireditvah in predavanjih, ki jih lahko spremljate v tem tednu pa smo več izvedeli od dr. Špele Peternel, vodje Združenja moja dula.
Novembra se bomo odpravili na referendum o drugem bloku jedrske elektrarne. Nekateri menijo, da bi moral biti referendum že zdavnaj, spet drugi pa so mnenja, da je razpisan prezgodaj. Kljub temu, da ne bo zavezujoč, ampak 'le' posvetovalni, bo prinesel aktualno sliko javnega mnenja, ki je po dozdajšnjih raziskavah jedrski energiji sicer naklonjeno.
Dva dni pred dokončnim slovesom Petra Prevca od profesionalne smučarske kariere smo se z njegovim očetom Božidarjem pogovarjali o tej prelomnici najstarejšega sina v družini Prevc, pa tudi o občutkih, strahovih in podpori staršev na tekmovalni poti smučarske legende. Kot pravi Božidar Prevc, skoki niso nevaren šport, uspe pa tistim, ki sledijo navodilom trenerjev. Ob tem prizna, da k športnim uspehom pripomorejo tudi geni. Nekoč je skakal tudi sam in to na skakalnici, ki jo je zasnoval znameniti inženir Stanko Bloudek. Petrovega očeta smo v natrpanem "medijskem" urniku zmotili v Planici, kjer poteka finale svetovnega pokala v smučarskih skokih in nastal je tale zvočni zapis.
V teh dneh, ko denimo poteka ljubljanski festival Bobri, je tudi lutkovna umetnost v središču gledališke pozornosti, posebno danes na Svetovni dan lutk. Zato danes bolj na stežaj odpirajo vrata tudi lutkovne hiše, v katerih, kot je v mednarodno poslanico zapisala v Mostarju rojena lutkovna ustvarjalka Ines Pašić: » ...lutkarji opravljajo enega najskromnejših poklicev, ( ... ) ko animirani predmet razkrije spomine, ki bivajo v nas, se prikrite skrivnosti prikažejo v igri luči in senc, se naš zgodovinski čas zaobljubi brezčasnosti. Iz izkušenj in prakse s to čudovito umetnostjo pa vem, da so lutke luč v temi, sonce za oblaki človeške tragikomičnosti«. Slovensko je spisal igralec in animator Miha Bezeljak, član Lutkovnega gledališča Maribor. O poslanstvu lutke razmišlja tudi predsednica Unime Slovenija in članica Lutkovnega gledališča Ljubljana Martina Maurič Lazar, ki »v sivih tonih sedanjosti prepoznava čisto vezivo lutk«. Več Magda Tušar, v združenih prispevkih za Prvi in Ars.
Neveljaven email naslov