Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vožnje z motornimi vozili po naravnem prostoru že zdaj niso dovoljene, a kaj, ko velja Pohorje tudi v svetovnem spletu za eno od najbolj atraktivnih lokacij za sproščanje adrenalina s štirikolesniki in drugimi prevoznimi sredstvi. Vozniki posnetke objavijo na spletu in postanejo sredstvo za nabiranje všečkov na družbenih omrežjih, kar v gozd privabi še druge voznike. A na zavodu za varstvo narave so odločeni temu narediti konec. V boj z nedovoljeno vožnjo se bo podalo več institucij, ki so združile moči. Podrobneje Metka Pirc.
Pohorje bi razglasili za regijski park, voznike štirikolesnikov in drugih motornih vozil, ki rovarijo po naravi, pa usmerili na poligone, a teh za zdaj še ni
Vožnje z motornimi vozili po naravnem prostoru že zdaj niso dovoljene, a kaj, ko velja Pohorje tudi v svetovnem spletu za eno od najprivlačnejših lokacij za sproščanje adrenalina s štirikolesniki in drugimi prevoznimi sredstvi. Vozniki posnetke objavijo na spletu in postanejo sredstvo za zbiranje všečkov na družbenih omrežjih, kar v gozd privabi še druge voznike. A na zavodu za varstvo narave so odločeni temu narediti konec. V boj z nedovoljeno vožnjo se bo podalo več institucij, ki so združile moči.
Kot je na Kopah dejal direktor zavoda Teo Hrvoje Oršanič, ravno takšne nedovoljene vožnje z motornimi vozili po naravnem okolju danes najbolj po nepotrebnem ogrožajo območje Pohorja. "Kar naprej dobivamo pozive in prošnje, naj se tega lotimo in smo se. Na začetku leta smo imeli zelo dober sestanek z republiško okoljsko inšpekcijo, z zavodom za gozdove, planinsko zvezo, lovsko zvezo, še letos bo sestanek z ministrstvom za notranje zadeve in bomo skušali zadeve na organizacijski in zakonodajni ravni to urediti. Vožnja po rastiščih redkih živalskih in rastlinskih vrst je škodljiva. Novejša tehnologija omogoča vožnjo vsepovsod in to se tudi izkorišča," pravi Oršanič.
Kam s štirikolesniki?
A tudi za voznike motornih vozil bodo skušali najti rešitev in jim ponuditi poligone, zatrjujejo na zavodu za varstvo narave. "Treba je ljudi usmeriti, kje se lahko vozijo. To bodo prostori, kjer ne bodo delali z vožnjo škode v okolju. Mislim, da nihče, ki je v naši družbi zdravo domoljuben, ne bo imel nič proti temu. Kot slovenska družba se zelo odzivamo na smernice v naši okolici. Glavni generator tega je splet, naša mladina vidi posnetke in trend voženj po naravnem okolju je v porastu. V sosednjih državah je to bolje urejeno. Skrbi me, da se tudi iz tujine hodijo k nam izživljat, ker mi v tem trenutku tega nimamo najbolje urejeno," je dodal Oršanič.
Ne le Pohorje, največ težav s takimi vozniki imajo še na Smrekovcu, na Bohorju in na Kočevskem.
Župan občine Mislinja Bojan Borovnik ugotavlja, da imajo največ težav v gozdu poleti, in spodbuja zamisel o urejenih poligonih, ki bi voznikom omogočili sproščanje adrenalina. "Ljudi poskušamo ozaveščati, da je narava za nas zelo pomembna, a tega vsi ne razumejo. Skupaj z zavodom za gozdove na gozdnih cestah postavimo zapornico, a je v dveh tednih uničena. Poleti je huje kot pozimi. Pozimi so težava sanke, poleti pa lahko motorje srečamo povsod in je to zelo nespoštljivo do lastnikov gozdov in do samega gozda," razlaga Borovnik.
Dnevno po dva tisoč obiskovalcev na Lovrenških jezerih
Pa ne le za motorna vozila, tudi sicer je Pohorje priljubljeno med pohodniki in drugimi obiskovalci. Največ jih naštejejo ravno poleti, pravi vodja mariborske enote zavoda za varstvo narave Simona Kaligarič: "Spremljali smo obisk na Lovrenških jezerih in Črnem jezeru. Dnevni vrhunci so skoraj 2000 ljudi, letno pa več kot 30 tisoč ljudi na posamezni lokaciji."
Na Lovrenških jezerih in na Črnem jezeru poleti naštejejo kar do dva tisoč obiskovalcev na dan.
Skupaj s šestimi občinami so tako pobudniki, da Pohorje razglasijo za regijski park. Osnutek uredbe, ki jo je pripravilo okoljsko ministrstvo, je zdaj v usklajevanju z občinami, nato je predvidena tudi širša predstavitev javnosti. Dva milijona evrov pa v okviru projekta Pohorka namenjajo različnim ukrepom za zaščito narave na Pohorju. Triletni projekt bodo končali prihodnje leto.
Regijski park za večje ravnovesje
Peter Zajc s koroške regionalne razvojne agencije pravi, da zdaj že dve leti ključne institucije s področja varovanja narave na Pohorju sodelujejo v skupnem projektu Pohorka. Ta je priprava na ustanovitev regijskega parka in urejanje infrastrukture tudi za obiskovalce. "Regijski park Pohorje vidimo kot enega ključnih nosilcev, ki bo dolgoročno prisoten na tem prostoru. Zdaj smo vsakič odvisni od projektov za zagotavljanje denarja, s tem ko imamo institucijo, ki je stalno prisotna, pa dobimo tudi ključnega sogovornika z vsemi občinami in drugimi v tem prostoru." O sožitju med človekom in naravo pa Zajc takole razmišlja: "Človek je sestavni del narave in če tako pogledamo, vidimo, da ogrožamo samega sebe, z varstvom narave torej varujemo samega sebe. Je pa to nenehno iskanje ravnovesja, v tem vidimo potrebo."
Poleg ukrepov na področju gozdov, travnikov in pri zaščiti živali nameravajo urediti tudi nekatere odseke planinskih poti, dopolnili in nadgradili bodo tudi vsebine ob poteh in na centrih za obiskovalce na Rogli, Kopah in Treh Kraljih.
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vožnje z motornimi vozili po naravnem prostoru že zdaj niso dovoljene, a kaj, ko velja Pohorje tudi v svetovnem spletu za eno od najbolj atraktivnih lokacij za sproščanje adrenalina s štirikolesniki in drugimi prevoznimi sredstvi. Vozniki posnetke objavijo na spletu in postanejo sredstvo za nabiranje všečkov na družbenih omrežjih, kar v gozd privabi še druge voznike. A na zavodu za varstvo narave so odločeni temu narediti konec. V boj z nedovoljeno vožnjo se bo podalo več institucij, ki so združile moči. Podrobneje Metka Pirc.
Pohorje bi razglasili za regijski park, voznike štirikolesnikov in drugih motornih vozil, ki rovarijo po naravi, pa usmerili na poligone, a teh za zdaj še ni
Vožnje z motornimi vozili po naravnem prostoru že zdaj niso dovoljene, a kaj, ko velja Pohorje tudi v svetovnem spletu za eno od najprivlačnejših lokacij za sproščanje adrenalina s štirikolesniki in drugimi prevoznimi sredstvi. Vozniki posnetke objavijo na spletu in postanejo sredstvo za zbiranje všečkov na družbenih omrežjih, kar v gozd privabi še druge voznike. A na zavodu za varstvo narave so odločeni temu narediti konec. V boj z nedovoljeno vožnjo se bo podalo več institucij, ki so združile moči.
Kot je na Kopah dejal direktor zavoda Teo Hrvoje Oršanič, ravno takšne nedovoljene vožnje z motornimi vozili po naravnem okolju danes najbolj po nepotrebnem ogrožajo območje Pohorja. "Kar naprej dobivamo pozive in prošnje, naj se tega lotimo in smo se. Na začetku leta smo imeli zelo dober sestanek z republiško okoljsko inšpekcijo, z zavodom za gozdove, planinsko zvezo, lovsko zvezo, še letos bo sestanek z ministrstvom za notranje zadeve in bomo skušali zadeve na organizacijski in zakonodajni ravni to urediti. Vožnja po rastiščih redkih živalskih in rastlinskih vrst je škodljiva. Novejša tehnologija omogoča vožnjo vsepovsod in to se tudi izkorišča," pravi Oršanič.
Kam s štirikolesniki?
A tudi za voznike motornih vozil bodo skušali najti rešitev in jim ponuditi poligone, zatrjujejo na zavodu za varstvo narave. "Treba je ljudi usmeriti, kje se lahko vozijo. To bodo prostori, kjer ne bodo delali z vožnjo škode v okolju. Mislim, da nihče, ki je v naši družbi zdravo domoljuben, ne bo imel nič proti temu. Kot slovenska družba se zelo odzivamo na smernice v naši okolici. Glavni generator tega je splet, naša mladina vidi posnetke in trend voženj po naravnem okolju je v porastu. V sosednjih državah je to bolje urejeno. Skrbi me, da se tudi iz tujine hodijo k nam izživljat, ker mi v tem trenutku tega nimamo najbolje urejeno," je dodal Oršanič.
Ne le Pohorje, največ težav s takimi vozniki imajo še na Smrekovcu, na Bohorju in na Kočevskem.
Župan občine Mislinja Bojan Borovnik ugotavlja, da imajo največ težav v gozdu poleti, in spodbuja zamisel o urejenih poligonih, ki bi voznikom omogočili sproščanje adrenalina. "Ljudi poskušamo ozaveščati, da je narava za nas zelo pomembna, a tega vsi ne razumejo. Skupaj z zavodom za gozdove na gozdnih cestah postavimo zapornico, a je v dveh tednih uničena. Poleti je huje kot pozimi. Pozimi so težava sanke, poleti pa lahko motorje srečamo povsod in je to zelo nespoštljivo do lastnikov gozdov in do samega gozda," razlaga Borovnik.
Dnevno po dva tisoč obiskovalcev na Lovrenških jezerih
Pa ne le za motorna vozila, tudi sicer je Pohorje priljubljeno med pohodniki in drugimi obiskovalci. Največ jih naštejejo ravno poleti, pravi vodja mariborske enote zavoda za varstvo narave Simona Kaligarič: "Spremljali smo obisk na Lovrenških jezerih in Črnem jezeru. Dnevni vrhunci so skoraj 2000 ljudi, letno pa več kot 30 tisoč ljudi na posamezni lokaciji."
Na Lovrenških jezerih in na Črnem jezeru poleti naštejejo kar do dva tisoč obiskovalcev na dan.
Skupaj s šestimi občinami so tako pobudniki, da Pohorje razglasijo za regijski park. Osnutek uredbe, ki jo je pripravilo okoljsko ministrstvo, je zdaj v usklajevanju z občinami, nato je predvidena tudi širša predstavitev javnosti. Dva milijona evrov pa v okviru projekta Pohorka namenjajo različnim ukrepom za zaščito narave na Pohorju. Triletni projekt bodo končali prihodnje leto.
Regijski park za večje ravnovesje
Peter Zajc s koroške regionalne razvojne agencije pravi, da zdaj že dve leti ključne institucije s področja varovanja narave na Pohorju sodelujejo v skupnem projektu Pohorka. Ta je priprava na ustanovitev regijskega parka in urejanje infrastrukture tudi za obiskovalce. "Regijski park Pohorje vidimo kot enega ključnih nosilcev, ki bo dolgoročno prisoten na tem prostoru. Zdaj smo vsakič odvisni od projektov za zagotavljanje denarja, s tem ko imamo institucijo, ki je stalno prisotna, pa dobimo tudi ključnega sogovornika z vsemi občinami in drugimi v tem prostoru." O sožitju med človekom in naravo pa Zajc takole razmišlja: "Človek je sestavni del narave in če tako pogledamo, vidimo, da ogrožamo samega sebe, z varstvom narave torej varujemo samega sebe. Je pa to nenehno iskanje ravnovesja, v tem vidimo potrebo."
Poleg ukrepov na področju gozdov, travnikov in pri zaščiti živali nameravajo urediti tudi nekatere odseke planinskih poti, dopolnili in nadgradili bodo tudi vsebine ob poteh in na centrih za obiskovalce na Rogli, Kopah in Treh Kraljih.
Oktober je mesec ozaveščanja o ADHD. Kratica, prevedena iz angleščine, pomeni primanjkljaj pozornosti in motnjo hiperaktivnosti. Za otroke z ADHD je značilno, da ne morejo biti dlje časa pri miru, se težko osredotočijo na dejavnosti, jih težje dokončajo in lahko imajo tudi vedenjske težave. Po ocenah strokovnjakov ima ADHD približno 8 do 10 odstotkov šoloobveznih otrok. Posamezniki z ADHD imajo lahko številne talente in so na posameznih področjih lahko zelo uspešni. To dokazujejo tudi znane osebnosti iz sveta umetnosti in športa.
Izraelska vojska je minuli teden večkrat napadla položaje mirovne misije Združenih narodov na jugu Libanona - UNIFIL, ki jo je OZN pred 46 leti ustanovila z namenom nadzorovanja izraelskega umika iz južnega dela Libanona in zagotavljanja miru in varnosti. Danes izraelski premier Benjamina Netanjahuja celo poziva Združene narode, naj umaknejo mirovne sile z območja spopadaov, češ da enote UNIFIL služijo kot živi ščit Hezbolahu. Med letoma 2006 in 2023 je v tej mirovni misiji Svetovne organizacije, ki se imenuje »začasna«, četudi na območju vztraja že skoraj pol stoletja, sodelovala tudi Slovenska vojska. O izkušnjah iz Libanona pred zadnjo eskalacijo sovražnosti med Izraelom in Hezbolahom se je Aleš Kocjan pogovarjal s polkovnikom Franjem Lipovcem in podpolkovnico Nino Raduha, ki sta poveljevala vsak svojemu kontingentu v Libanonu. Podpolkovnica Raduha je bila celo prva poveljnica kontingenta v skoraj pol stoletni zgodovini UNIFIL-a.
V antičnih družbah in srednjem veku so bile igrače preproste in ročno izdelane. Večinoma so bile nevtralne in niso bile ločene glede na spol, čeprav so se pojavljale določene razlike. S pojavom masovne proizvodnje v času industrializacije so igrače postale bolj raznolike. V 20. stoletju so se te delitve še bolj utrdile. Danes so igrače večinoma strogo razdeljene po spolu ali pa so nevtralne. V naslednjih minutah o igračah in stereotipih, o aktualnem pop-up projektu, ki opozarja, da družba že v zgodnjem otroštvu usmerja deklice in dečke na področja, na katerih naj bi delali kot odrasli. Na kakšen način poteka predstavitev tega stanja v pogovoru z vodjo socialnega marketinga Iz principa Tanjo Rudolf Čenčič.
Na rehabilitacijo v Slovenijo je v organizaciji ustanove Pustimo jim sanje - Fundacije Danila Türka danes prispela skupina desetih otrok iz Gaze. Gre za prvo skupino otrok od začetka zadnje vojne, potem ko je v minulih letih v Slovenijo na rehabilitacijo prišlo skupno že več kot 200 otrok. Med katerimi pa vsi niso preživeli izraelskih napadov v zadnjih mesecih. Več v pogovoru s predsednico iprave Fundacije Mojco Seliškar Toš
Pogovor s strokovnjakom za jedrsko varnost Miroslavom Gregoričem
Nobelovo nagrado za književnost je prejela južnokorejska pisateljica Han Kang, in sicer za napeto poetično prozo, ki se sooča z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človekovega življenja,« so ob 13h sporočili na Švedski akademiji. V slovenščini jo poznamo po romanu Vegetarijanka, za katerega je prejela nagrado Mednarodni Booker.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji, po podatkih Eurostata, živi kar 85 tisoč ljudi z depresivnimi motnjami. Poudarjajo, da depresija pri velikem deležu bolnikov povzroči začarani krog, kar je še najbolj značilno za tiste, ki se ne odzivajo na zdravljenje in jim predpisujejo vedno nova zdravila. Letošnji dan duševnega zdravja sicer v ospredje daje duševne stiske na delovnem mestu. Kar tretjina Slovencev se na delovnem mestu počuti slabo, s stiskami pa se pogosteje kot drugi soočajo tisti, ki delajo kot prekarni delavci.
V Stockholmu so dopoldne razglasili letošnje prejemnike Nobelove nagrade v kemiji. Ta je tokrat namenjena razmeroma mlademu področju biokemije, ki pa je v zadnjih nekaj letih z uporabo metod strojnega učenja doseglo skokovit napredek. Prejeli jo bodo ameriški znanstvenik David Baker za računalniško načrtovanje proteinov ter britansko-ameriški raziskovalni dvojec Demis Hassabis in John Jumper iz podjetja Google DeepMind za napovedovanje njihove strukture z umetno inteligenco. Sogovornik: - dr. Ajasja Ljubetič s Kemijskega inštituta in nekdanji podoktorski raziskovalec v laboratoriju Davida Bakerja
Letošnja sezona rasti gob, ki se je začela z januarjem in bo trajala do konca decembra, bo svoj vrhunec dosegla v drugi polovici oktobra. Vse pogosteje se dogaja, da glive naredijo zametek za gobo, vendar se njihova rast ustavi zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in temperaturnih nihanj. Čeprav imamo Slovenci določeno zakonodajo na področju varstva narave, številni vanjo posegajo nepremišljeno. O pomenu gob za naš ekosistem se je Julija Kandare pogovarjala z Luko Šparlom, članom Gobarskega mikološkega društva Ljubljana. Kakšne so omejitve pri nabiranju gob in z njim povezane kršitve, pa se je pozanimala pri Urški Ahačič Pogačnik, direktorici Gozdarske inšpekcije. Foto: Julija Kandare
V tednu razglasitev Nobelovih nagrad je torek dan za fiziko. Toda letos morda le ni povsem tako. Letošnja nagrajenca sta namreč Američan John Hopfield in Britanec Geoffrey Hinton, ki sta Nobelovo nagrado prejela za razvoj umetnih nevronskih mrež. Te pa so temelj velike večine sodobnih aplikacij umetne inteligence.
Začel se je Teden otroka, ki se letos osredotoča na temo Otrok, nepopisan list. Osrednje sporočilo dogodka je: bodimo ustvarjalni, praznujmo otroštvo, bodimo otrokom vzor in jih vzgajajmo v odgovorne odrasle ljudi. Teden otroka že 70-o leto zapored organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Otroštvo je danes drugačno, kot je bilo nekoč. Vendar pa so vrednote, kot so prijateljstvo, pomoč drugemu in spoštovanje, brezčasne. To je bila tudi tema posveta ob Tednu otroka, ki ga je pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenija.
Nobelova nagrada za medicino in fiziologijo letos v roke ameriškima znanstvenikoma Victorju Ambrosu in Garyu Ruvkunu
Več kot 70 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev in drugih ustvarjalcev - in še enkrat toliko zgodb in zvočnih podob sestavlja Avdiofestival. Tam smo se oglasili tudi s Prvim in se pozanimali, kaj so razlogi, zaradi katerih je ljubljanska Cukrarna danes polna ljubiteljev zvoka in radia.
Leta 2014 je bilo v Sloveniji recikliranih komunalnih odpadkov približno 36 odstotkov, leta 2022 pa se je ta številka dvignila na več kot 62 odstotkov. Še vedno pa se številni znajdemo v zagati, v kateri zabojnik odvreči določeno stvar. Poleg tega se moramo vprašati, ali je stvar, ki jo želimo zavreči, morda še uporabna in jo bi raje komu podarili ali jo prodali. O tem je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.
Kako lahko posamezniki, organizacije in država aktivneje prispevajo k razvoju družbe, v kateri nihče ne bo ostal pozabljen? To je le eno izmed izhodišč, ki si ga je zastavila Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, ki jutri v Ljubljani organizira forum »Partnerstvo za prihodnost«. Na forumu bodo skupaj s stroko, gospodarstveniki in politiki iskali načine za okrepitev naše družbene odgovornosti, izboljšanje sistemov pomoči ter omogočanje dostojnega življenja za vse. O tem, kakšen premik v državi in družbi želijo doseči, se je Petra Medved pogovarjala z direktorjem Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij Borutom Severjem.
Žganjekuha ima pri nas nadvse bogato dediščino in je tudi danes še kako živa. Klemen Bizjak, predsednik in ustanovitelj Društva ljubiteljev domače žganjekuhe, pa je tisti, ki je to skrivnostno obrt obudil v novih dimenzijah in poskrbel, da ta spet žubori in živi v povsem drugačnih razsežnostih. To dokazuje tudi Mednarodni festival žganih pijač »Slovenija 2024«, ki bo to soboto potekal na Tavčarjevem dvorcu Visoko v Poljanski dolini.
Od sinoči smo še korak bliže regijskemu vojaškemu spopadu na Bližnjem vzhodu. Olje na ogenj je zdaj neposredno prilil še Iran, ki je Izrael napadel s približno 180-imi raketami dolgega dosega. Napad je bil odgovor na izraelske napade, uperjene proti vojaškim poveljnikom proiranskega gibanja Hezbolah v Libanonu in predstavlja pomembno stopnjevanje konflikta na Bližnjem vzhodu. Kaj iranski napad pomeni za prihodnost te nemirne regije, ali je povzročil preplah na naftnih trgih, pa tudi o tem, ali si izraelski premier Netanjahu z vojaškimi pohodi rešuje svojo politično kožo, smo se pogovarjali z zunanjepolitičnim komentatorjem in novinarjem na Radiu Slovenija Matejem Šurcem.
Sodelovanje v društvih je za marsikaterega starejšega, še posebej po upokojitvi, običajno in dobrodošlo. Žal pa se mnoga društva skupaj s člani starajo in pomladitev bi bila zelo dobrodošla.
Pomembno sporočilo letošnjega Festivala za tretje življenjsko obdobje je primerno nagovarjanje starejših. O tem je v pogovoru z Jano Bajželj razmišljala Vlasta Nussdorfer, predsednica programskega sveta Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je bila pred upokojitvijo varuhinja človekovih pravic in državna tožilka.
S katerimi konkretnimi ukrepi in politikami zagotoviti spoštovanje ene ključnih človekovih pravic, pripoznanih tudi v okviru Organizacije združenih narodov, pravice do zdravega življenjskega okolja. To je bilo ključno vprašanje četrtega predsedničinega foruma, ki ga je Nataša Pirc Musar pripravila danes na Brdu pri Kranju. O grožnjah okolju in rešitvah so razpravljali predstavniki politike, akademske sfere in civilne družbe. Kot ključno grožnjo so najpogosteje izpostavili podnebne spremembe, med rešitvami pa vse od zmanjšanja hitrosti vožnje na avtocestah do radikalne preobrazbe gospodarskega sistema. Javno in pisno predstavljene zamisli o ukrepih namerava predsednica Nataša Pirc Musar - kot pravi - združiti v poseben manifest.
Neveljaven email naslov