Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radijski program s 1181 metrov nadmorske višine. Od 5h do 12h.
Radijski program izpod vrha, kjer se je med drugim rodila tudi ideja o Slovenskem planinskem društvu
Naš radijski studio smo tokrat preselili pod najvišji Stol pri nas. S 1181 metri Valvasorjev dom nudi odlično izhodiščno točko za vzpon na greben Karavank, lahko pa je tudi končni cilj, saj do njega vodi okoli dvajset poti in je zato priljubljena destinacija pohodnikov, kolesarjev, pozimi pa tudi sankačev. Tisti, ki se na dom odpravijo res pogosto, pa so 'Ljubitelji Valvasorja', dva med njimi smo ujeli tudi v naša javljanja.
Že drugo sezono je oskrbnik na domu, Rok Škrjanc, ki dobro sodeluje tudi s Planinskim društvom Radovoljica, ki ima dom v lasti. Na domu je skozi vse leto, dneve začenja pred sončnim vzhodom in zaključuje pozno, kot pravi, pa ga obiskujejo tako domači kot tuji gostje.
Zgodbe Valvasorjevega doma, njegovega razvoja in izzivov za prihodnost je z nami delil tudi gospodar doma, Sandi Lužnik, na Roblekov dom pa smo poklicali predsednika PD Radovljica, Valentina Rezarja, ki je med drugim razložil, kakšen zalogaj je imeti pod svojim okriljem kar tri pomembne planinske koče.
Kaj je karavanški fen in kaj ima pravzaprav Valvasor s temi kraji ter kako jih je zaznamovalo rudarstvo? Pred mikrofon smo povabili tudi meteorologa, Blaža Štera, ter zgodovinarja doc. dr. Petra Mikšo.
Le slabo uro hoda od doma je arheološko najdišče Ajdna, ki nam ga je pomagala približati vodnica v Čopovi hiši, Urška Aljančič, ki pravi, da obiskovalca tega zanimivega kraja nagradijo tudi izjemni razgledi. Razgledi na okolico, ki poleg priložnosti za šport in rekreacijo nudi tudi pravo kulturno-zgodovinsko bogastvo. O tem z direktorjem Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, Matjažem Komanom.
Ker v bližini naše tokratne radijske postojanke poteka tudi Slovenska planinska pot, se nam je z nje v živo oglasila Klaro Bajec, ki si ja zastavila svojevrsten izziv. Najstarejšo vezno planinsko pot v naši državi in eno izmed najstarejših v Evropi in na Svetu se je odločila prehoditi v obe smeri – torej od začetka do konca in od konca nazaj - na začetek.
In ker je Stol tudi edini visokogorski vrh, izpod katerega poteka letošnji projekt naših sobotnih obiskov koč, smo nekaj besed namenili tudi varnosti na planinskih poteh in opozorili na pravilno pripravo pred odhodom na turo v gore. V našem terenskem studiu so se nam pridružili trije predstavniki GRS Radovljica.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Radijski program s 1181 metrov nadmorske višine. Od 5h do 12h.
Radijski program izpod vrha, kjer se je med drugim rodila tudi ideja o Slovenskem planinskem društvu
Naš radijski studio smo tokrat preselili pod najvišji Stol pri nas. S 1181 metri Valvasorjev dom nudi odlično izhodiščno točko za vzpon na greben Karavank, lahko pa je tudi končni cilj, saj do njega vodi okoli dvajset poti in je zato priljubljena destinacija pohodnikov, kolesarjev, pozimi pa tudi sankačev. Tisti, ki se na dom odpravijo res pogosto, pa so 'Ljubitelji Valvasorja', dva med njimi smo ujeli tudi v naša javljanja.
Že drugo sezono je oskrbnik na domu, Rok Škrjanc, ki dobro sodeluje tudi s Planinskim društvom Radovoljica, ki ima dom v lasti. Na domu je skozi vse leto, dneve začenja pred sončnim vzhodom in zaključuje pozno, kot pravi, pa ga obiskujejo tako domači kot tuji gostje.
Zgodbe Valvasorjevega doma, njegovega razvoja in izzivov za prihodnost je z nami delil tudi gospodar doma, Sandi Lužnik, na Roblekov dom pa smo poklicali predsednika PD Radovljica, Valentina Rezarja, ki je med drugim razložil, kakšen zalogaj je imeti pod svojim okriljem kar tri pomembne planinske koče.
Kaj je karavanški fen in kaj ima pravzaprav Valvasor s temi kraji ter kako jih je zaznamovalo rudarstvo? Pred mikrofon smo povabili tudi meteorologa, Blaža Štera, ter zgodovinarja doc. dr. Petra Mikšo.
Le slabo uro hoda od doma je arheološko najdišče Ajdna, ki nam ga je pomagala približati vodnica v Čopovi hiši, Urška Aljančič, ki pravi, da obiskovalca tega zanimivega kraja nagradijo tudi izjemni razgledi. Razgledi na okolico, ki poleg priložnosti za šport in rekreacijo nudi tudi pravo kulturno-zgodovinsko bogastvo. O tem z direktorjem Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, Matjažem Komanom.
Ker v bližini naše tokratne radijske postojanke poteka tudi Slovenska planinska pot, se nam je z nje v živo oglasila Klaro Bajec, ki si ja zastavila svojevrsten izziv. Najstarejšo vezno planinsko pot v naši državi in eno izmed najstarejših v Evropi in na Svetu se je odločila prehoditi v obe smeri – torej od začetka do konca in od konca nazaj - na začetek.
In ker je Stol tudi edini visokogorski vrh, izpod katerega poteka letošnji projekt naših sobotnih obiskov koč, smo nekaj besed namenili tudi varnosti na planinskih poteh in opozorili na pravilno pripravo pred odhodom na turo v gore. V našem terenskem studiu so se nam pridružili trije predstavniki GRS Radovljica.
Odzivi na izid včerajšnjih deželnih volitev na Bavarskem so številni. Poraz sta namreč doživeli obe koalicijski partnerici stranke nemške kanclerke Angele Merkel, kar sproža številna ugibanja o trdnosti zvezne vlade.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Parafinske sveče je sicer mogoče reciklirati, a sistem odvoza in predelave pri nas šepa. Stroka pa opozarja tudi, da niti reciklaža ni idealna rešitev. Porabo plastike je namreč treba zmanjšati. Proizvodnja plastike je izredno velika, plastika se po uporabi vrne v okolje.
Pogovor z nekdanjim predsedniom Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomažem Wrabrom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Lepa vremenska napoved bo konec tedna zagotovo marsikoga zvabila v hribe. Za izhodišče lahko izkoristite tudi dostavno žičnico na Kanin, ki obratuje do nedelje, če bo vreme lepo, pa tudi še prihodnji konec tedna. Z D postaje, ki je na 2.200 metrih, se lahko podamo na več bolj ali manj zahtevnih vrhov. Nekaj predlogov je pripravila Mariša Bizjak in preverila tudi, kako poteka popotresna obnova doma Petra Skalarja, ki letos obeležuje 35 let.
Rebeka Maršnjak živi in dela v Belgiji. Kot državljanka Evropske unije ima pravico, da v drugi državi Evropske unije kandidira na tamkajšnjih lokalnih volitvah. Podporo volivcev bo kot edina kandidatka iz Slovenije preizkusila to nedeljo v bruseljski občini Etterbeek Z njo se je pogovarjal Luka Robida.
Dr. Ivan Šprajc o zadnjih dognanjih raziskav majevske kulture na polotoku Jukatan.
Ob svetovnem dnevu brezdomcev je izšel roman Tanje Mlakar Klošarka z Miklošičeve.
V Ljubljani so se srečale podjetnice, ki so obiskovale program Podjetnost je ženskega spola. Njihove zgodbe predstavlja Urška Valjavec.
Težave z duševnim zdravjem so med nami pogostejše, kot si morda mislimo; že vsaka tretja družina ima člana, ki ima tovrstne težave. Ker bolezen še vedno spremljajo stigme in predsodki, je Ministrstvo za zdravje pričelo projekt OMRA, ki naj bi ljudi opolnomočil z znanjem, prepričanjem in stališči o duševnih motnjah, ki danes obeležujejo svoj svetovni dan.
Tudi letošnje turistično leto bo po napovedih rekordno, kar je trend zadnjih nekaj let in o čemer je veliko slišati tudi na dnevih slovenskega turizma, ki se bodo jutri sklenili v Portorožu. Ob vseh predstavljenih inovacijah in idejah o Sloveniji kot o pet-zvezdični destinaciji pa bode v oči vprašanje, kdo bo delal? Že zdaj je namreč eden največjih problemov slovenskega turizma to, da nimamo dovolj ustreznega gostinskega in hotelirskega kadra. Tudi o tem smo se v Portorožu pogovarjali s ključnimi akterji.
V ljubljanskem Kliničnem centru so spet dokazali, da so lahko vrhunski tudi v svetovnem merilu. Prvi doslej so namreč po 3D-modelu iz tkiv, kosti, kože in živcev roke naredili nov nos. Na podlakti so ga pustili mesec dni, nato pa ga ožiljenega in oživčenega prenesli na obraz pacientke, ki so ji zaradi invazivnega kožnega raka amputirali nos. Pacientka je že 6 dan po operaciji normalno dihala in vonjala. Gre za izredni dosežek, za katerega se že zanimajo tudi tuji strokovnjaki, pa tudi bolniki. V UKC se tako že pogovarjajo z novo pacientko. Sicer pa je pri nas po nekaterih ocenah okoli 20 pacientov s popolno amputacijo nosu in bi bili primerni za takšno rekonstrukcijo.
Tako kot drugod po Sloveniji, tudi v novogoriški bolnišnici primanjkuje medicinskih sester. Čez poletje je odšlo 2o zaposlenih s področja medicinske nege, skupaj manjka 45 sester. Zaradi pomanjkanja kadra so na abdominalnem oddelku kirurgije prerazporedili 31 nenujnih operacij. Pacienti bodo o novem datumu naknadno obveščeni do 19.novembra. Podrobneje so razmere razložili na današnji novinarski konferenci, kjer je predstavnik sindikata Fides obelodanil, da ukrep sploh ni bil izpeljan z vednostjo zdravnikov kirurgov. In da takemu načinu reševanja nasprotujejo, je v prispevku poročala Zdenka Tomulič. Po zadnjih podatkih je letos do današnjega dne UKC Ljubljana zapustilo skupaj 236 medicinskih sester od tega 134 diplomiranih medicinskih sester in 102 srednji medicinski sestri, delovno razmerje pa je na novo sklenilo 282 medicinskih sester, kar je okoli 50 več kot pa jih je odšlo. Kljub temu je še vedno 40 medicinskih sester premalo. O delu medicinskih sester v UKC Ljubljana in o vzrokih za zapuščanje teh delovnih mest se je Cirila Štuber pogovarjala z magistrico zdravstvene nege Blanko Pust, ki dela na kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja in je tudi predsednica sindikalne enote Kliničnega centra pri Sindikatu delavcev zdravstvene nege Slovenije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Arhiv Slovenije je od danes bogatejši za bogato zbirko gradiva slovenskih izseljencev v Avstraliji. Direktor Arhiva Slovenije Bojan Cvelfar je ob prisotnosti ministra Za Slovence v zamejstvu in po svetu namreč v Ljubljani podpisal darilno pogodbo s katero Zgodovinski arhiv Avstralskih Slovencev- Novi Južni Wales Arhivu Slovenije podarja obsežen arhiv slovenske izseljenske skupnosti na peti celini.
Letošnja jubilejna, že 50. Nobelova nagrada za ekonomijo, gre v roke ameriških raziskovalcev, ki sta pri preučevanju gospodarske rasti v ekonomsko znanost vpeljala podnebne spremembe in tehnološki napredek. Vsak od njiju je na svojem področju razvil metode za naslavljanje najbolj perečih težav našega časa. William Nordhaus in Paul Romer sta k raziskovanju vpliva tehnologije na eni in rasti v času segrevanja ozračja na drugi strani spodbudila množico drugih raziskav. Letošnja nagrajenca se znata zoperstaviti institucijam in sistemom. Veljata za progresivna, levo-liberalna ameriška ekonomista. Več v pogovoru z Majo Derčar, ki je za razlago prosila ekonomista dr. Bogomirja Kovača.
Onesnaženost zemlje s težkimi kovinami je v primerjavi z onesnaženostjo zraka ali vode nevidna, toda trajna. Kovine, ki so morebitno škodljive za zdravje ljudi, prehajajo tudi v vrtnine, ob zaužitju teh pa v človekovo telo. Koncentracije tako nakopičenih kovin v vrtninah so majhne, kljub temu pa v najbolj onesnaženih, nekdanjih industrijskih oziroma rudarskih območjih po Sloveniji odstopajo od normalnih ravni. Običajno se onesnaženo zemljino zamenja, pri tehnologiji pranja tal – ReSoil pa se zemljo preprosto očisti skoraj brez emisij.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov
