Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radijski program s 1181 metrov nadmorske višine. Od 5h do 12h.
Radijski program izpod vrha, kjer se je med drugim rodila tudi ideja o Slovenskem planinskem društvu
Naš radijski studio smo tokrat preselili pod najvišji Stol pri nas. S 1181 metri Valvasorjev dom nudi odlično izhodiščno točko za vzpon na greben Karavank, lahko pa je tudi končni cilj, saj do njega vodi okoli dvajset poti in je zato priljubljena destinacija pohodnikov, kolesarjev, pozimi pa tudi sankačev. Tisti, ki se na dom odpravijo res pogosto, pa so 'Ljubitelji Valvasorja', dva med njimi smo ujeli tudi v naša javljanja.
Že drugo sezono je oskrbnik na domu, Rok Škrjanc, ki dobro sodeluje tudi s Planinskim društvom Radovoljica, ki ima dom v lasti. Na domu je skozi vse leto, dneve začenja pred sončnim vzhodom in zaključuje pozno, kot pravi, pa ga obiskujejo tako domači kot tuji gostje.
Zgodbe Valvasorjevega doma, njegovega razvoja in izzivov za prihodnost je z nami delil tudi gospodar doma, Sandi Lužnik, na Roblekov dom pa smo poklicali predsednika PD Radovljica, Valentina Rezarja, ki je med drugim razložil, kakšen zalogaj je imeti pod svojim okriljem kar tri pomembne planinske koče.
Kaj je karavanški fen in kaj ima pravzaprav Valvasor s temi kraji ter kako jih je zaznamovalo rudarstvo? Pred mikrofon smo povabili tudi meteorologa, Blaža Štera, ter zgodovinarja doc. dr. Petra Mikšo.
Le slabo uro hoda od doma je arheološko najdišče Ajdna, ki nam ga je pomagala približati vodnica v Čopovi hiši, Urška Aljančič, ki pravi, da obiskovalca tega zanimivega kraja nagradijo tudi izjemni razgledi. Razgledi na okolico, ki poleg priložnosti za šport in rekreacijo nudi tudi pravo kulturno-zgodovinsko bogastvo. O tem z direktorjem Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, Matjažem Komanom.
Ker v bližini naše tokratne radijske postojanke poteka tudi Slovenska planinska pot, se nam je z nje v živo oglasila Klaro Bajec, ki si ja zastavila svojevrsten izziv. Najstarejšo vezno planinsko pot v naši državi in eno izmed najstarejših v Evropi in na Svetu se je odločila prehoditi v obe smeri – torej od začetka do konca in od konca nazaj - na začetek.
In ker je Stol tudi edini visokogorski vrh, izpod katerega poteka letošnji projekt naših sobotnih obiskov koč, smo nekaj besed namenili tudi varnosti na planinskih poteh in opozorili na pravilno pripravo pred odhodom na turo v gore. V našem terenskem studiu so se nam pridružili trije predstavniki GRS Radovljica.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Radijski program s 1181 metrov nadmorske višine. Od 5h do 12h.
Radijski program izpod vrha, kjer se je med drugim rodila tudi ideja o Slovenskem planinskem društvu
Naš radijski studio smo tokrat preselili pod najvišji Stol pri nas. S 1181 metri Valvasorjev dom nudi odlično izhodiščno točko za vzpon na greben Karavank, lahko pa je tudi končni cilj, saj do njega vodi okoli dvajset poti in je zato priljubljena destinacija pohodnikov, kolesarjev, pozimi pa tudi sankačev. Tisti, ki se na dom odpravijo res pogosto, pa so 'Ljubitelji Valvasorja', dva med njimi smo ujeli tudi v naša javljanja.
Že drugo sezono je oskrbnik na domu, Rok Škrjanc, ki dobro sodeluje tudi s Planinskim društvom Radovoljica, ki ima dom v lasti. Na domu je skozi vse leto, dneve začenja pred sončnim vzhodom in zaključuje pozno, kot pravi, pa ga obiskujejo tako domači kot tuji gostje.
Zgodbe Valvasorjevega doma, njegovega razvoja in izzivov za prihodnost je z nami delil tudi gospodar doma, Sandi Lužnik, na Roblekov dom pa smo poklicali predsednika PD Radovljica, Valentina Rezarja, ki je med drugim razložil, kakšen zalogaj je imeti pod svojim okriljem kar tri pomembne planinske koče.
Kaj je karavanški fen in kaj ima pravzaprav Valvasor s temi kraji ter kako jih je zaznamovalo rudarstvo? Pred mikrofon smo povabili tudi meteorologa, Blaža Štera, ter zgodovinarja doc. dr. Petra Mikšo.
Le slabo uro hoda od doma je arheološko najdišče Ajdna, ki nam ga je pomagala približati vodnica v Čopovi hiši, Urška Aljančič, ki pravi, da obiskovalca tega zanimivega kraja nagradijo tudi izjemni razgledi. Razgledi na okolico, ki poleg priložnosti za šport in rekreacijo nudi tudi pravo kulturno-zgodovinsko bogastvo. O tem z direktorjem Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, Matjažem Komanom.
Ker v bližini naše tokratne radijske postojanke poteka tudi Slovenska planinska pot, se nam je z nje v živo oglasila Klaro Bajec, ki si ja zastavila svojevrsten izziv. Najstarejšo vezno planinsko pot v naši državi in eno izmed najstarejših v Evropi in na Svetu se je odločila prehoditi v obe smeri – torej od začetka do konca in od konca nazaj - na začetek.
In ker je Stol tudi edini visokogorski vrh, izpod katerega poteka letošnji projekt naših sobotnih obiskov koč, smo nekaj besed namenili tudi varnosti na planinskih poteh in opozorili na pravilno pripravo pred odhodom na turo v gore. V našem terenskem studiu so se nam pridružili trije predstavniki GRS Radovljica.
Danes zjutraj ob petih so neznanci iz mimovozečega avtomobila streljali na ameriško veleposlaništvo v Ankari. Veleposlaništvo je zaradi praznika zaprto, pa tudi sicer je bilo prezgodaj, da bi s tem resno ogrozili življenja morebitnih mimoidočih ali zaposlenih. Odnosi med Turčijo in ZDA so se poslabšali zaradi ameriških gospodarskih ukrepov.
Na TV SLO 1 prihaja ena najodmevnejših nadaljevank zadnjih let, večkrat nagrajena ameriška serija Deklina zgodba, posneta po knjižni predlogi Margaret Atwood iz leta 1985. Foto: //htpps://wikimedia.org
Slovenca Aleš Česen in Luka Stražar sta skupaj z Britancem Tomom Livingstonom postala šele druga v zgodovini, ki jima je uspelo osvojiti vrh Latoka. Trojica je sicer prva nasvetu, ki je stopila na vrh 7 tisoč 145 metrov visoke gore s severne strani. Plezalno smer, zdaj poimenovano Česen - Livingston - Stražar, so ocenili z oceno ED+, to je povišana najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice. Severni greben Latoka velja za eno najzahtevnejših plezalnih smeri v Karakorumu, zato se podvig slovensko - britanske odprave nedvomno uvršča med najpomembnejše alpinistične dosežke leta. Pri ameriški reviji Rock and Ice so ga že imenovali za favorita za najprestižnejšo alpinistično nagrado zlati cepin. Alpinisti se vrnejo predvidoma v nedeljo, kako je doživljal podvig, nam je povedal Tomo Česen, oče vodje odprave Aleša Česna.
Žiga Emeršič je doktorski študent na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko ter raziskovalec v tamkajšnjem Laboratoriju za računalniški vid. Zadnje časa njegovo zanimanje vzbujajo predvsem uhlji. Ta del človeškega telesa je edinstven, razpoznava ljudi na podlagi uhljev pa manj raziskana tema.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenci smo znani po tem, da se radi lotevamo nekoliko posebnih in ekstremnih podvigov. Prav res posebnega so se pretekli teden lotili trije kamniški upokojenci. Jernej Štrajhar, Franc Šuštar in Janez Ahčin iz Tuhinjske doline so z mopedi znamke Tomos »objeli« Slovenijo oz. jo obkrožili po celotni dolžini meje.
Viadukt Monardi je velik viadukt, ki je zgrajen tako, kot so takrat znali. Leta 2016 so izvedli sanacijo viadukta, ki bi morala biti narejena kakovostno, saj sicer lahko pride še dodatnih napak. O tem, kaj lahko gre narobe pri takšnih objektih, je Tjaša Škamperle vprašala Marjana Pipenbaherja iz biroja Ponting, ki je projektiral več mostov in viaduktov.
Z dr. Matjažem Gregoričem smo se odpravili v svet črnih vdov, najstrupenejših pajkov v naši regiji, ki jih v Sloveniji zaenkrat še ni.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Del lanskih predsedniških volitev so zaznamovala tudi družbena omrežja, ko se je 9 kandidatov in kandidatk na takšen in drugačen način skušalo približati volivcem in volivkam na spletu. Njihovo spletno prisotnost je analizirala skupina študentov 2. letnika programa Multimedija na FDV-ju. O tem se je Tina Lamovšek pogovarjala s prof. dr. Tanjo Oblak Črnič s FDV-ja, ki je bila skupaj s prof. dr. Dejanom Verčičem mentorica tem študentom. Za začetek je izpostavila dejstvo, da mladi niso homogena skupina ljudi in da jih ne smemo stereotipizirati kot politično apatično skupino, temveč da jih – kot je pokazala ta analiza - tudi politika zanima. Novinarko pa je zanimalo, ali so študenti našli povezavo med online – spletno prisotnostjo predsedniških kandidatov in kandidatk (torej, da so bili politiki aktivni na več družbenih omrežjih, tam tudi aktivno sodelovali) in uspešnostjo na predsedniških volitvah 2017?
Tokrat gledamo v glave aktivne mladine. Kaj jih žene, kaj spodbuja, da se pridružujejo prostovoljnim iniciativam, da se združujejo v društva in se na sploh povezujejo s sovrstniki, ki imajo enake interese. Katerih je več – tistih mladih, ki so aktivni člani družbe ali tistih drugih, ki jih svet okoli njih ne zanima? To se sprašujemo 12. avgusta, ob mednarodnem dnevu mladih.
V četrtkovi rubriki Po Sloveniji z dopisniki smo se z Metko Pirc pogovarjali o letošnji hmeljarski sezoni v Spodnji Savinjski dolini, ki ji rečejo tudi dolina zelenega zlata.
Nekaj manj kot 50 šoloobveznih otrok iz planinskih društev »Sloga« Rogatec, Boč Kostrivnica in Zagorje ob Savi te dni del svojih počitnic preživlja pod vznožjem Pece. Enotedenski tabor mineva v duhu raziskovanja tega dela Slovenije in krepitvi planinskih veščin.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Dosedanja poročila o kmetijski suši v Evropi so zelo neugodna. Močno zmanjšani pridelki zelenjave, žit in drugih poljščin bodo zagotovo prinesli podražitve. Zlasti velike se obetajo na trgu z zelenjavo. Koliko se bodo posledice suše odrazile v ceni hrane, je Jernejka Drolec povprašala poznavalca razmer dr. Aleša kuharja z Biotehniške fakultete.
Voznik je ekipo najprej žalil, nato pa zapeljal v novinarko in snemalca Televizije Slovenija. Snemalec je pravočasno odskočil, poškodovana je bila le kamera.
Na trgu je okoli 35 do 40% slovenske zelenjave, večino pa še vedno pripeljejo iz držav bivše Jugoslavije, Albanije, pa tudi iz zahodno evropskih držav, kot so Portugalska, Španija, Italija. Približno polovica v Sloveniji pridelane zelenjave se proda prek zadrug, lani je bilo tako prodanih dobrih 4000 ton zelenjave in 4.200 ton krompirja. Največje odkupovalke so kmetijske zadruge Krka Novo Mesto, Ptuj, Agraria Koper, Sloga Kranj in Cerklje. Kljub temu da se slovenski potrošnik zaveda prednosti slovenske, lokalno pridelane zelenjave, pa se domača pridelava po nekaterih podatkih celo zmanjšuje oz. stagnira. Razlog je v tem, da na trgu kakovost slovenske zelenjave ni pravilno ovrednotena, je Jernejki Drolec v pojasnila Valerija Kodrič Majcen iz kmetijske zadruge Ptuj, ene večjih odkupovalk slovenske zelenjave. Letno odkupijo približno 2500 ton, največ mladega krompirja, rdeče pese in čebule.
Tako kot otok Lombok je potres v nedeljo prizadel tudi bližnji otok Gili Travangan, kamor smo poklicali Ivico Podržaj.
Neveljaven email naslov