Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

"Učitelji nismo zdravstveni delavci, zavezani pa smo tudi k varovanju nedotakljivosti in nediskriminacije otrok"

15.11.2021

Kot je znano se bo v sredo, v šolah, pričelo samotestiranje otrok in kljub temu, da morajo šolniki upoštevati odlok vlade, med zaposlenimi v šolstvu, starši in otroki trenutno vlada veliko negotovosti  glede tega, kako se bodo ukrepi izvajali v praksi. Na naš poziv se je odzvalo več učiteljev in učiteljic ter izrazilo veliko zaskrbljenost in strah pred tem, kako bodo pod takšnimi pogoji korektno izvajali pedagoški proces; s težavami, sploh v prvem triletju osnovnih šol, se namreč spopadajo že sedaj. Pogovarjali smo se z učiteljico Emo Cerar, vzgojiteljico in pedagoginjo, ki ima dolgoletne izkušnje poučevanja otrok v prvem razredu.

Pogovor z učiteljico Emo Cerar

Kot je znano se bo v sredo, v šolah, pričelo samotestiranje otrok in kljub temu, da morajo šolniki upoštevati odlok vlade, med zaposlenimi v šolstvu, starši in otroki trenutno vlada veliko negotovosti  glede tega, kako se bodo ukrepi izvajali v praksi. Na naš poziv se je odzvalo več učiteljev in učiteljic ter izrazilo veliko zaskrbljenost in strah pred tem, kako bodo pod takšnimi pogoji korektno izvajali pedagoški proces; s težavami, sploh v prvem triletju osnovnih šol, se namreč spopadajo že sedaj. Pogovarjali smo se z učiteljico Emo Cerar, ki ima dolgoletne izkušnje poučevanja otrok v prvem razredu. Opozarja na spregledan pedagoški vidik nošenja mask pri najmlajših učencih, ki predstavlja veliko komunikacijsko pregrado, socialno distanco in manko razbiranja emotivnih stanj, pa tudi problem z vidika minimalnih higienskih standardov.

Na obraz si morajo nadeti nekaj, kar jim pade na tla, kar pohodijo, se jim strga, na maski so nabrani izločki iz nosu in ust. Da se to ne bi smelo dogajati, trdijo tisti, ki niso v realni situaciji dela z otroki, sploh pa z večjo skupino otrok.

Otroci v prvem triletju imajo zaradi uporabe mask težave tudi pri opismenjevanju. Še posebej ranljivi so otroci z govorno jezikovnimi težavami, pa tisti z avtističnim spektrom in otroci priseljenci. V razredih so tudi otroci z očali in slušnimi aparati.

V večjih skupinah se nam dogaja, da je težko ugotoviti kdo sploh govori. Nekateri otroci, v želji, da bi bili slišani postajajo kričavi. Bolj plahi govorijo še manj, mi pa jih v določenih situacijah pehamo in pričakujemo, da se bodo še bolj izpostavili, torej jih porivamo v neko dodatno stisko.

Kot vemo se maske zaradi izdihanega zraka navlažijo in jih je treba menjati, ob tem pa, tako Ema Cerar, pozabljamo, da so otroci v izobraževalni proces vključeni šest, sedem, osem, celo deset ur dnevno. Učitelji in učiteljice opozarjajo tudi, da za izvajanje medicinskih posegov strokovno niso usposobljeni. Še posebej poudarjajo, da najmlajši otroci kognitivno in motorično samotestiranja niso zmožni, učitelji pa so zavezani k telesni in duševni nedotakljivosti otrok. Gre za kontradikcijo, ki ni vzeta v obzir. Mnogi navajajo številna neskladja z obstoječo zakonodajo, ki pokriva področje vzgoje in izobraževanja, 56. členom ustave in mednarodnimi dokumenti, ki ščitijo pravice otrok.

Naše pedagoško poslanstvo je tudi prepoznavanje in preprečevanje diskriminacije, varovanje otrokovega dostojanstva. V tej luči osebno razumem tudi strpnost in solidarnost.

Kot še navaja Ema Cerar in na kar opozarjajo tudi mnogi drugi pedagoški delavci, ki zaradi strahu pred različnimi pritiski želijo ostati anonimni, do segregacije in diskriminacije, zaradi (ne) nošenja mask med otroki prihaja že sedaj. Tudi delitev otrok na tiste, ki bodo hodili v šolo in tiste, ki se bodo zaradi neupoštevanja vladnega odloka, primorani šolati na daljavo, je po njihovem mnenju diskriminatorna. Če imamo torej na eni strani črke na papirju aktualnega vladnega odloka, so na drugi strani konkretne stiske pedagoških delavk in delavcev, staršev in nenazadnje stiske najranljivejše družbene skupine - otrok, katerih glasu in občutkov pogosto sploh ne slišimo in ne vidimo.

Več o aktualni problematiki glede implementacije odloka, ki predpisuje obvezno samotestiranje učencev in dijakov v šolah ter obvezno rabo mask ne glede na starost otrok, bomo obširneje poročali v posebni oddaji, ki jo boste na Prvem lahko slišali jutri popoldan.


Aktualna tema

4541 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

"Učitelji nismo zdravstveni delavci, zavezani pa smo tudi k varovanju nedotakljivosti in nediskriminacije otrok"

15.11.2021

Kot je znano se bo v sredo, v šolah, pričelo samotestiranje otrok in kljub temu, da morajo šolniki upoštevati odlok vlade, med zaposlenimi v šolstvu, starši in otroki trenutno vlada veliko negotovosti  glede tega, kako se bodo ukrepi izvajali v praksi. Na naš poziv se je odzvalo več učiteljev in učiteljic ter izrazilo veliko zaskrbljenost in strah pred tem, kako bodo pod takšnimi pogoji korektno izvajali pedagoški proces; s težavami, sploh v prvem triletju osnovnih šol, se namreč spopadajo že sedaj. Pogovarjali smo se z učiteljico Emo Cerar, vzgojiteljico in pedagoginjo, ki ima dolgoletne izkušnje poučevanja otrok v prvem razredu.

Pogovor z učiteljico Emo Cerar

Kot je znano se bo v sredo, v šolah, pričelo samotestiranje otrok in kljub temu, da morajo šolniki upoštevati odlok vlade, med zaposlenimi v šolstvu, starši in otroki trenutno vlada veliko negotovosti  glede tega, kako se bodo ukrepi izvajali v praksi. Na naš poziv se je odzvalo več učiteljev in učiteljic ter izrazilo veliko zaskrbljenost in strah pred tem, kako bodo pod takšnimi pogoji korektno izvajali pedagoški proces; s težavami, sploh v prvem triletju osnovnih šol, se namreč spopadajo že sedaj. Pogovarjali smo se z učiteljico Emo Cerar, ki ima dolgoletne izkušnje poučevanja otrok v prvem razredu. Opozarja na spregledan pedagoški vidik nošenja mask pri najmlajših učencih, ki predstavlja veliko komunikacijsko pregrado, socialno distanco in manko razbiranja emotivnih stanj, pa tudi problem z vidika minimalnih higienskih standardov.

Na obraz si morajo nadeti nekaj, kar jim pade na tla, kar pohodijo, se jim strga, na maski so nabrani izločki iz nosu in ust. Da se to ne bi smelo dogajati, trdijo tisti, ki niso v realni situaciji dela z otroki, sploh pa z večjo skupino otrok.

Otroci v prvem triletju imajo zaradi uporabe mask težave tudi pri opismenjevanju. Še posebej ranljivi so otroci z govorno jezikovnimi težavami, pa tisti z avtističnim spektrom in otroci priseljenci. V razredih so tudi otroci z očali in slušnimi aparati.

V večjih skupinah se nam dogaja, da je težko ugotoviti kdo sploh govori. Nekateri otroci, v želji, da bi bili slišani postajajo kričavi. Bolj plahi govorijo še manj, mi pa jih v določenih situacijah pehamo in pričakujemo, da se bodo še bolj izpostavili, torej jih porivamo v neko dodatno stisko.

Kot vemo se maske zaradi izdihanega zraka navlažijo in jih je treba menjati, ob tem pa, tako Ema Cerar, pozabljamo, da so otroci v izobraževalni proces vključeni šest, sedem, osem, celo deset ur dnevno. Učitelji in učiteljice opozarjajo tudi, da za izvajanje medicinskih posegov strokovno niso usposobljeni. Še posebej poudarjajo, da najmlajši otroci kognitivno in motorično samotestiranja niso zmožni, učitelji pa so zavezani k telesni in duševni nedotakljivosti otrok. Gre za kontradikcijo, ki ni vzeta v obzir. Mnogi navajajo številna neskladja z obstoječo zakonodajo, ki pokriva področje vzgoje in izobraževanja, 56. členom ustave in mednarodnimi dokumenti, ki ščitijo pravice otrok.

Naše pedagoško poslanstvo je tudi prepoznavanje in preprečevanje diskriminacije, varovanje otrokovega dostojanstva. V tej luči osebno razumem tudi strpnost in solidarnost.

Kot še navaja Ema Cerar in na kar opozarjajo tudi mnogi drugi pedagoški delavci, ki zaradi strahu pred različnimi pritiski želijo ostati anonimni, do segregacije in diskriminacije, zaradi (ne) nošenja mask med otroki prihaja že sedaj. Tudi delitev otrok na tiste, ki bodo hodili v šolo in tiste, ki se bodo zaradi neupoštevanja vladnega odloka, primorani šolati na daljavo, je po njihovem mnenju diskriminatorna. Če imamo torej na eni strani črke na papirju aktualnega vladnega odloka, so na drugi strani konkretne stiske pedagoških delavk in delavcev, staršev in nenazadnje stiske najranljivejše družbene skupine - otrok, katerih glasu in občutkov pogosto sploh ne slišimo in ne vidimo.

Več o aktualni problematiki glede implementacije odloka, ki predpisuje obvezno samotestiranje učencev in dijakov v šolah ter obvezno rabo mask ne glede na starost otrok, bomo obširneje poročali v posebni oddaji, ki jo boste na Prvem lahko slišali jutri popoldan.


16.05.2024

Varovanje politikov ob incidentu na Slovaškem - kako je pri nas?

Poskus atentata na slovaškega predsednika vlade Roberta Fica je sprožil vrsto vprašanj okoli varovanja politikov. Nekdanji šef Centra za varnost in zaščito Janez Videmšek sicer ocenjuje, da so Ficovi varnostniki reagirali pravilno in mu s tem rešili življenje. Del krivde pa nosi tudi politik sam, saj ni spoštoval varnostnih protokolov in se je samoiniciativno odpravil proti ljudem. Zavedati se je tudi treba, da za varovanje niso odgovorni le varnostniki, ki obkrožajo varovano osebo, ampak gre za večplastne procese in postopke, ki bi mnogi morali biti narejeni že pred incidentom.


16.05.2024

Tina Mahkota: Berimo Orwella kot opozorilo, da je vendarle mogoče še kaj preprečiti

Škotski umetnik Hans K. Clausen ob 75. obletnici izida distopičnega romana 1984 snuje instalacijo iz 1984 izvodov knjige, ki bo v začetku junija na ogled v občinski stavbi na otoku Jura, kjer je Orwell v hudi revščini in bolan konec 40. let minulega stoletja napisal omenjeni roman, kot spomenik kljubovanju tiskani besedi. Izvode Orwellove distopične mojstrovine kiparju iz Edinburga po pošti že več mesecev pošiljajo ljudje z vsega sveta in ta hip mu jih manjka le še nekaj manj kot sto. Zakaj je Orwellova distopija z glavnim junakom Winstonom Smithom, ki na ministrstvu za resnico skrbi za (pravilno) preoblikovanje informacij, aktualna kadarkoli in kjerkoli, morda še najbolj danes, smo se pogovarjali s poznavalko Orwellovih del, prevajalko in literarno komparativistko Tino Mahkota.


15.05.2024

Zaostrovanje stavke zaposlenih na upravnih enotah

Zaposleni na večini upravni enot stavkajo že dva meseca. Ker dogovora o njihovih stavkovnih zahtevah še ni, pa so se na več kot polovici upravnih enot odločili, da stavko zaostrijo in stavkajo vse dni v tednu ne le ob sredah. Ob tem napovedujejo pravno izpodbijanje razširitve nujnih nalog upravnih enot. Zakaj stavkajo in kaj o tem meni vladna stran pa v prispevku Katje Arhar.


15.05.2024

Nad francosko filmsko industrijo in Cannesom visi nekaj težkih vprašanj

Pogovor z Ingrid Kovač Brus, ki za Radio Slovenija spremlja filmski festival v Cannesu.


14.05.2024

200 tisoč žensk brez ginekologa: "Dobri trendi se lahko hitro obrnejo navzdol."

Ginekologi opozarjajo, da primarna ginekologija visi na nitki, saj kar 200 tisoč žensk ostaja brez izbranega ginekologa. Po najbolj črnem scenariju, če se upokojijo vsi ginekologi, ki imajo pogoje za upokojitev, lahko v roku dveh let brez ginekologa ostane še 150 tisoč žensk. Ginekologi trdijo, da je Slovenija ena najvarnejših držav na svetu za rojevanje, a jih je strah, da bi se to lahko spremenilo. FOTO: Pixabay


13.05.2024

Fenomen knjige Pot Nejca Zaplotnika

O prvi slovenski osvojitvi Monta Everesta je bilo veliko povedanega. Za verjetno najboljši opis pa je poskrbel Nejc Zaplotnik v avtobiografski knjigi Pot, literarni mojstrovini, ki navdihuje bralce že štiri desetletja. Nejc Zaplotnik je tako v eni osebi združil vrhunskega alpinista in pripovedovalca. Kot prvi Slovenec je na današnji dan skupaj s Štremfljem osvojil vrh sveta in napisal knjigo, ki, kot je zapisal dr. Samo Rugelj, nas bo gotovo preživela. Napisati takšno knjigo je izjemen uspeh, in ker je lahko tudi odlična spodbuda k branju za različne generacije, smo osvetlili njen fenomen. Samo Rugelj, založnik, pisatelj, urednik revije Bukla, jo je uvrstil na prvo mesto potopisov, ki so izšli v Sloveniji, tudi tistih, ki so bili prevedeni. Obiskali smo ga v prostorih založbe UMCO, ki jo vodi.


13.05.2024

Andrej Štremfelj: Vsak obisk spominskega obeležja Nejca Zaplotnika je zelo čustven

13. maja 1979 sta Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj kot prva Slovenca stopila na vrh sveta Mount Everest. Večletni trud je bil poplačan, tedanja jugoslovanska odprava pa je vrh osvojila po zahodnem grebenu, ki še zdaj velja za eno izmed najtežjih poti. Andrej Štremfelj je ob 45. obletnici tega zgodovinskega dogodka obiskal spominsko ploščo Nejca Zaplotnika, ki je v Himalaji umrl štiri leta pozneje. Tja je vodil del Zaplotnikove družine. Štremfelj se danes vrača z letalom iz Nepala. Pred odhodom v Slovenijo smo ga poklicali v Katmandu (foto: Facebook stran Andreja Štremflja).


10.05.2024

Dan medicinskih sester: "Zdravniška stavka vpliva na odnose med nami."

Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester te opozarjajo, da njihove sodelavke bežijo v druge, lažje poklice in v tujino. Pravijo, da sistem ne daje vtisa, da bi jih želel zadržati v javnem zdravstvenemu sistemu, česar jih je strah, saj bi imel razpad javnega zdravstva izrazito negativne posledice za paciente, predvsem za tiste, ki si dragih zasebnih storitev ne bi mogli privoščiti. S sogovornicama se je pogovarjala Eva Lipovšek. FOTO: Pixabay


10.05.2024

Dan pravične trgovine

Drugo soboto v maju po vsem svetu obeležujemo dan pravične trgovine. Ob tej priložnosti se vrstijo opozorila, da na stotisoče delavcev po svetu dela v povsem neprimernih razmerah, so izkoriščani in slabo plačani. O tem, kaj je pravična trgovina, čemu je namenjen svetovni dan pravične trgovine in kakšen je odnos do tega pri nas, kjer pravična trgovina letos zapira svoja vrata, smo se pogovarjali z vodjo pravične trgovine v Sloveniji Živo Lopatič.


10.05.2024

Na sejmu prehrane Cibus v Parmi

Severno italijansko mesto Parma slovi po srednjeveških cerkvah in renesančnih palačah, vse bolj pa kot italijanska in evropska prestolnica hrana. Svoj položaj že 22 let utrjuje tudi s prehrambnim sekmom Cibus, ki prehrambnemu slogu Italijanov ponuja okno v svet. Gre za najpomembnejše srečevališče med proizvajalci značilno italijanskih izdelkov in kupci z vsega sveta. V Parmi je bil tudi Janko Petrovec.


09.05.2024

Direktor RIC-a Darko Zupanc: "Sprejemni izpiti na srednjih šolah niso rešitev"

Predvčerajšnjim se je z znanjem iz slovenskega jezika začelo nacionalno preverjanje znanja za osnovnošolce, danes učenci preverjajo svoje znanje iz matematike. V ponedeljek učence 6. razreda čaka še preizkus znanja iz angleščine, učence 9. razreda pa iz tujega jezike, fizike, likovne umetnosti in zgodovine. O tem v pogovoru z direktorjem Državnega izpitnega centra dr. Darkom Zupancem.


09.05.2024

Evrovizija: protesti in grožnje Izraelu pred drugim polfinalom

Nocojšnji, drugi polfinalni večer Evrovizije v Malmeju spremljajo velika varnostna tveganja, predvsem zaradi nasprotovanja sodelovanja Izraela v času vojne v Gazi. Nastop izraelske predstavnice Eden Golan spremljajo napovedi o propalestinskih in proizraelskih protestih, v evrovizijski areni in v samem mestu je večje število policistov. Oglasila se nam je televizijska kolegica Barbara Vidmajer, voditelj Rok Valenčič in novinar Luka Bregar pa sta strnila raznovrstno dogajanje, ki spremlja letošnje tekmovanje za Pesem Evrovizije in našo predstavnico Raiven.


08.05.2024

Reševalci motoristi velikokrat pomenijo razliko med življenjem in smrtjo

Reševalci motoristi so 1. maja vstopili v novo, že 21. sezono reševanja. Ta traja do začetka novembra, v tem času pa opravijo med 350 in 450 intervencij, kar dokazuje njihovo pomembnost v sistemu nujne medicinske pomoči. Kljub temu, da zaradi hitrosti in prilagodljivosti velikokrat pomenijo razliko med življenjem in smrtjo, se soočajo s finančnimi in kadrovskimi izzivi. Z reševalcem motoristom Martinom Kerncem se je pogovarjala Eva Lipovšek.


07.05.2024

Evrovizija: Raiven spodbudila zanimanje za Veroniko

Še nekaj ur nas loči od prvega polfinala letošnjega 68-ega tekmovanja za Pesem Evrovizije. O raznovrstnih vidikih dogodka se je voditeljica Darja Groznik pogovarjala s kolegom Luko Bregarjem.


07.05.2024

Boštjan Šefic o poteku obnove po poplavah in plazovih

Služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih je pred tednom dni občinam poslala četrti sveženj osnutkov sklepov za objekte, ki jih je treba zaradi ogroženosti odstraniti. Ti so v občinah Šmartno ob Paki, Celje, Šoštanj in Gornji Grad. Pripravljeni so na podlagi strokovnih mnenj državne tehnične pisarne oziroma geološke, hidrološke in gradbene stroke. Do vključno 14. maja bodo pripombe nanje posredovali še lastniki in zainteresirana javnost, nato bo o njih odločala vlada. Za druge objekte s seznama za odstranitev iz teh ali drugih občin se mnenja še pripravljajo. Je pa Vlada doslej dokončno potrdila le mnenja za 20 objektov iz občin Luče in Ljubno. Kako poteka delo, koliko sklepov je že sprejetih in ali bo potrebno rušiti več kot 300 objektov, ki so prišli na seznam v predhodnih ocenah, pojasnjuje državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefic.


06.05.2024

Izvajalci dolgotrajne oskrbe in stroka v Državnem svetu

Izvajalci dolgotrajne oskrbe in stroka danes v Državnem svetu opozarjajo na pomanjkljivosti novega zakona: predvsem na pomanjkanje kadra, na vladne ukrepe, ki so prepočasni in pomanjkljivi, na pravilnike,ki niso ustrezni ali pa sploh še niso sprejeti. Obenem posvetovalna delovna skupina za področje dolgotrajne oskrbe pri Ministrstvu za solidarno prihodnost ne deluje, zaradi česar so strokovne organizacije ustanovile svojo, neformalno delovno skupino, ki bo obravnavala nakopičene težave. Od neustreznega izvajanja zakona pa se zaradi izključenosti distancirajo.


05.05.2024

Matej Rijavec, MMC: "Najbolj obiskani strani teleteksta sta šport in vreme."

Teletekst bo v torek 7. maja obeležil 40 let. Leta 1984 je napovedal prihajajočo informacijsko revolucijo, a danes kljub množici sodobnih komunikacijskih kanalov med slovenskimi gledalci še vedno ostaja priljubljen način iskanja informacij in spremljanja novic. O tem smo že govorili v petkovem jutru na Prvem, v oddaji Petek brez pravila. In kot je bilo v oddaji tudi obljubljeno, je v nedeljskem popoldnevu čas, da slišimo daljši pogovor s kolegom z našega Multimedijskega centra. MMC je namreč »izšel« prav iz teleteksta.


02.05.2024

Kaj si lahko obetamo od novega zakona o medijih

Tradicionalni mediji - tisk, radio in televizija - so se v zadnjem desetletju in pol znašli pred pomembnimi izzivi. Pojav družbenih ali bolje rečeno družabnih konkurentov je korenito spremenil njihovo spremljanje in na glavo postavil zakonitosti, ki so veljale nekoč. Spremenili so se modeli financiranja, oglaševalci so denar preusmerili na splet, zakonodajalci pa zdaj iščejo rešitve, kako se na to odzvati.


30.04.2024

Slovenija in ESA: nišna zmagovalka v vesoljskem sektorju

Eno od področij z močnim razvojnim potencialom je pri nas – poleg na primer farmacije in robotike - tudi vesoljska industrija. Pomemben korak h krepitvi sektorja je polnopravna včlanitev Slovenije v Evropsko vesoljsko agencijo ESA, kjer podjetja in raziskovalne institucije že skoraj desetletje koristijo prednosti pridruženega članstva. Pobudo za sklenitev pristopnega sporazuma z ESA sta vlada in parlament potrdila pred prazniki. S tem naj bi še dodatno spodbudili inovacije in tehnološki razvoj ter ustvarjanje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. O prednostih in obveznostih članstva smo se pogovarjali z vodjo Slovenske vesoljske pisarne Tanjo Permozer.


01.05.2024

Rop: Slovenija je še vedno na prvem mestu po razvitosti med novinkami EU iz leta 2004

Danes mineva natanko 20 let od vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Obletnico največje širitve v zgodovini povezave, katere del je bila ob devetih drugih tudi naša država, so minuli teden v družbi visokih gostov iz tistega obdobja zaznamovali na zadnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta pred evropskimi volitvami. Slavnostne seje so se poleg političnega vrha Unije izpred dvajsetih let udeležili tudi premierji desetih novink iz leta 2004, med njimi tudi nekdanji premier Anton Rop. Vprašali smo ga, kako komentira podatke Eurostata, ki kažejo, da je Slovenija med desetimi novinkami vstopila v EU z najboljšimi izhodišči, a v tem času najmanj napredovala. Nekdanji premier opozarja, da je bil razvojni razkorak v razvitosti med Slovenijo in višegrajsko četverico, Madžarsko, Poljsko, Češko in Slovaško državami precejšen, zato je naša država z omenjenimi v odnosu do povprečja neprimerljiva, poleg tega so imele ostale novinke v primerjavi s Slovenijo zelo slabo razvito infrastrukturo, zato je lahko bil v ostalih državah inve3sticijski zagon bistveno večji. Z Antonom Ropom se je v Strasbourgu ob robu zasedanja parlamenta pogovarjal Aleš Kocjan


Stran 13 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov