Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

"Učitelji nismo zdravstveni delavci, zavezani pa smo tudi k varovanju nedotakljivosti in nediskriminacije otrok"

15.11.2021

Kot je znano se bo v sredo, v šolah, pričelo samotestiranje otrok in kljub temu, da morajo šolniki upoštevati odlok vlade, med zaposlenimi v šolstvu, starši in otroki trenutno vlada veliko negotovosti  glede tega, kako se bodo ukrepi izvajali v praksi. Na naš poziv se je odzvalo več učiteljev in učiteljic ter izrazilo veliko zaskrbljenost in strah pred tem, kako bodo pod takšnimi pogoji korektno izvajali pedagoški proces; s težavami, sploh v prvem triletju osnovnih šol, se namreč spopadajo že sedaj. Pogovarjali smo se z učiteljico Emo Cerar, vzgojiteljico in pedagoginjo, ki ima dolgoletne izkušnje poučevanja otrok v prvem razredu.

Pogovor z učiteljico Emo Cerar

Kot je znano se bo v sredo, v šolah, pričelo samotestiranje otrok in kljub temu, da morajo šolniki upoštevati odlok vlade, med zaposlenimi v šolstvu, starši in otroki trenutno vlada veliko negotovosti  glede tega, kako se bodo ukrepi izvajali v praksi. Na naš poziv se je odzvalo več učiteljev in učiteljic ter izrazilo veliko zaskrbljenost in strah pred tem, kako bodo pod takšnimi pogoji korektno izvajali pedagoški proces; s težavami, sploh v prvem triletju osnovnih šol, se namreč spopadajo že sedaj. Pogovarjali smo se z učiteljico Emo Cerar, ki ima dolgoletne izkušnje poučevanja otrok v prvem razredu. Opozarja na spregledan pedagoški vidik nošenja mask pri najmlajših učencih, ki predstavlja veliko komunikacijsko pregrado, socialno distanco in manko razbiranja emotivnih stanj, pa tudi problem z vidika minimalnih higienskih standardov.

Na obraz si morajo nadeti nekaj, kar jim pade na tla, kar pohodijo, se jim strga, na maski so nabrani izločki iz nosu in ust. Da se to ne bi smelo dogajati, trdijo tisti, ki niso v realni situaciji dela z otroki, sploh pa z večjo skupino otrok.

Otroci v prvem triletju imajo zaradi uporabe mask težave tudi pri opismenjevanju. Še posebej ranljivi so otroci z govorno jezikovnimi težavami, pa tisti z avtističnim spektrom in otroci priseljenci. V razredih so tudi otroci z očali in slušnimi aparati.

V večjih skupinah se nam dogaja, da je težko ugotoviti kdo sploh govori. Nekateri otroci, v želji, da bi bili slišani postajajo kričavi. Bolj plahi govorijo še manj, mi pa jih v določenih situacijah pehamo in pričakujemo, da se bodo še bolj izpostavili, torej jih porivamo v neko dodatno stisko.

Kot vemo se maske zaradi izdihanega zraka navlažijo in jih je treba menjati, ob tem pa, tako Ema Cerar, pozabljamo, da so otroci v izobraževalni proces vključeni šest, sedem, osem, celo deset ur dnevno. Učitelji in učiteljice opozarjajo tudi, da za izvajanje medicinskih posegov strokovno niso usposobljeni. Še posebej poudarjajo, da najmlajši otroci kognitivno in motorično samotestiranja niso zmožni, učitelji pa so zavezani k telesni in duševni nedotakljivosti otrok. Gre za kontradikcijo, ki ni vzeta v obzir. Mnogi navajajo številna neskladja z obstoječo zakonodajo, ki pokriva področje vzgoje in izobraževanja, 56. členom ustave in mednarodnimi dokumenti, ki ščitijo pravice otrok.

Naše pedagoško poslanstvo je tudi prepoznavanje in preprečevanje diskriminacije, varovanje otrokovega dostojanstva. V tej luči osebno razumem tudi strpnost in solidarnost.

Kot še navaja Ema Cerar in na kar opozarjajo tudi mnogi drugi pedagoški delavci, ki zaradi strahu pred različnimi pritiski želijo ostati anonimni, do segregacije in diskriminacije, zaradi (ne) nošenja mask med otroki prihaja že sedaj. Tudi delitev otrok na tiste, ki bodo hodili v šolo in tiste, ki se bodo zaradi neupoštevanja vladnega odloka, primorani šolati na daljavo, je po njihovem mnenju diskriminatorna. Če imamo torej na eni strani črke na papirju aktualnega vladnega odloka, so na drugi strani konkretne stiske pedagoških delavk in delavcev, staršev in nenazadnje stiske najranljivejše družbene skupine - otrok, katerih glasu in občutkov pogosto sploh ne slišimo in ne vidimo.

Več o aktualni problematiki glede implementacije odloka, ki predpisuje obvezno samotestiranje učencev in dijakov v šolah ter obvezno rabo mask ne glede na starost otrok, bomo obširneje poročali v posebni oddaji, ki jo boste na Prvem lahko slišali jutri popoldan.


Aktualna tema

4541 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

"Učitelji nismo zdravstveni delavci, zavezani pa smo tudi k varovanju nedotakljivosti in nediskriminacije otrok"

15.11.2021

Kot je znano se bo v sredo, v šolah, pričelo samotestiranje otrok in kljub temu, da morajo šolniki upoštevati odlok vlade, med zaposlenimi v šolstvu, starši in otroki trenutno vlada veliko negotovosti  glede tega, kako se bodo ukrepi izvajali v praksi. Na naš poziv se je odzvalo več učiteljev in učiteljic ter izrazilo veliko zaskrbljenost in strah pred tem, kako bodo pod takšnimi pogoji korektno izvajali pedagoški proces; s težavami, sploh v prvem triletju osnovnih šol, se namreč spopadajo že sedaj. Pogovarjali smo se z učiteljico Emo Cerar, vzgojiteljico in pedagoginjo, ki ima dolgoletne izkušnje poučevanja otrok v prvem razredu.

Pogovor z učiteljico Emo Cerar

Kot je znano se bo v sredo, v šolah, pričelo samotestiranje otrok in kljub temu, da morajo šolniki upoštevati odlok vlade, med zaposlenimi v šolstvu, starši in otroki trenutno vlada veliko negotovosti  glede tega, kako se bodo ukrepi izvajali v praksi. Na naš poziv se je odzvalo več učiteljev in učiteljic ter izrazilo veliko zaskrbljenost in strah pred tem, kako bodo pod takšnimi pogoji korektno izvajali pedagoški proces; s težavami, sploh v prvem triletju osnovnih šol, se namreč spopadajo že sedaj. Pogovarjali smo se z učiteljico Emo Cerar, ki ima dolgoletne izkušnje poučevanja otrok v prvem razredu. Opozarja na spregledan pedagoški vidik nošenja mask pri najmlajših učencih, ki predstavlja veliko komunikacijsko pregrado, socialno distanco in manko razbiranja emotivnih stanj, pa tudi problem z vidika minimalnih higienskih standardov.

Na obraz si morajo nadeti nekaj, kar jim pade na tla, kar pohodijo, se jim strga, na maski so nabrani izločki iz nosu in ust. Da se to ne bi smelo dogajati, trdijo tisti, ki niso v realni situaciji dela z otroki, sploh pa z večjo skupino otrok.

Otroci v prvem triletju imajo zaradi uporabe mask težave tudi pri opismenjevanju. Še posebej ranljivi so otroci z govorno jezikovnimi težavami, pa tisti z avtističnim spektrom in otroci priseljenci. V razredih so tudi otroci z očali in slušnimi aparati.

V večjih skupinah se nam dogaja, da je težko ugotoviti kdo sploh govori. Nekateri otroci, v želji, da bi bili slišani postajajo kričavi. Bolj plahi govorijo še manj, mi pa jih v določenih situacijah pehamo in pričakujemo, da se bodo še bolj izpostavili, torej jih porivamo v neko dodatno stisko.

Kot vemo se maske zaradi izdihanega zraka navlažijo in jih je treba menjati, ob tem pa, tako Ema Cerar, pozabljamo, da so otroci v izobraževalni proces vključeni šest, sedem, osem, celo deset ur dnevno. Učitelji in učiteljice opozarjajo tudi, da za izvajanje medicinskih posegov strokovno niso usposobljeni. Še posebej poudarjajo, da najmlajši otroci kognitivno in motorično samotestiranja niso zmožni, učitelji pa so zavezani k telesni in duševni nedotakljivosti otrok. Gre za kontradikcijo, ki ni vzeta v obzir. Mnogi navajajo številna neskladja z obstoječo zakonodajo, ki pokriva področje vzgoje in izobraževanja, 56. členom ustave in mednarodnimi dokumenti, ki ščitijo pravice otrok.

Naše pedagoško poslanstvo je tudi prepoznavanje in preprečevanje diskriminacije, varovanje otrokovega dostojanstva. V tej luči osebno razumem tudi strpnost in solidarnost.

Kot še navaja Ema Cerar in na kar opozarjajo tudi mnogi drugi pedagoški delavci, ki zaradi strahu pred različnimi pritiski želijo ostati anonimni, do segregacije in diskriminacije, zaradi (ne) nošenja mask med otroki prihaja že sedaj. Tudi delitev otrok na tiste, ki bodo hodili v šolo in tiste, ki se bodo zaradi neupoštevanja vladnega odloka, primorani šolati na daljavo, je po njihovem mnenju diskriminatorna. Če imamo torej na eni strani črke na papirju aktualnega vladnega odloka, so na drugi strani konkretne stiske pedagoških delavk in delavcev, staršev in nenazadnje stiske najranljivejše družbene skupine - otrok, katerih glasu in občutkov pogosto sploh ne slišimo in ne vidimo.

Več o aktualni problematiki glede implementacije odloka, ki predpisuje obvezno samotestiranje učencev in dijakov v šolah ter obvezno rabo mask ne glede na starost otrok, bomo obširneje poročali v posebni oddaji, ki jo boste na Prvem lahko slišali jutri popoldan.


07.07.2024

Kdo lahko pazi na našega psa, ko gremo na dopust?

Mnogo lastnikov psov se v poletnem času sooča s težavo, ko v primeru krajših ali daljših dopustov ne najdejo primernega varstva za svojega psa. Sta pasji hotel ali vrtec dobri rešitvi? O tem je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Darja Pograjc.


08.07.2024

Novela zakona predvideva povišanje rejnin s 150 na 300 evrov in uvedbo letnega dodatka

Pristojno ministrstvo je v javno obravnavo poslalo novelo Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti. V njej so naslovili problem prenizkih rejnin in jih zvišali s 150 na 300 evrov, omogočili brezplačno pravno pomoč rejnikom v postopkih pred sodišči ter uvedli letni dodatek za rejnike. Stroka in rejniki spremembe pozdravljajo, a menijo, da bi bilo treba tudi kadrovsko opolnomočiti centre za socialno delo in premisliti o sistemu stikov otrok v rejništvu z matično družino, ki včasih prinesejo več škode kot koristi. FOTO: Pixabay


03.07.2024

Predlog zakona o psihoterapiji je v javni razpravi, a nasprotniki pravijo, da je škodljiv za paciente

Težko pričakovan Zakon o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti je od petka v javni obravnavi, a nasprotniki tovrstnih zakonodajnih sprememb poudarjajo, da je zakon nesistemski in neustrezen, saj med drugim krepi črni trg in podaljšuje čakalne dobe. Tako Zveza organizacij pacientov kot Zbornica kliničnih psihologov poudarjata, da je tudi časovnica javne obravnave nesprejemljiva. Ta bo namreč trajala le do 28. julija, kar se jim zdi nesmotrno glede na čas dopustov na eni strani in zahtevnost teme na drugi.


02.07.2024

Lex Magnifico združil opozicijo v ljubljanskem mestnem svetu

Na včerajšnji seji mestnega sveta so ljubljanski svetniki izglasovali spremembo odloka o krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, s čimer bo na petih lokacijah mogoče organizirati dogodke brez soglasja Zavoda za varstvo narave. Odločitev je razburila opozicijske svetnike, ki napovedujejo presojo zakonitosti in, če bo potrebno, tudi vložitev predloga za referendum.


02.07.2024

Gotovina ali kartica?

Raziskava Masterindex je pokazala, da 87 % Slovencev uporablja plačilne kartice vsak teden, vsak dan pa več kot četrtina. Za spletne nakupe jih na tedenski ravni uporablja 28 %. Imate v denarnici kaj gotovine ali plačujete izključno s plačilnimi karticami? Ali plačujete s plačilnimi karticami, ker je to enostavno? Zaupate temu načinu plačevanja? To je bilo vprašanje za poslušalke in poslušalce v torkovi Aktualni temi.


01.07.2024

Navijači se za večerno tekmo ogrevajo s prepevanjem in popivanjem

Vse misli ljubiteljev nogometa so danes usmerjene k večerni tekmi med Portugalsko in Slovenijo v Frankfurtu. Kakšno je vzdušje med navijači, je preverila naša dopisnica Maja Derčar. Foto: MMC RTV Slovenija/Niko Hari


01.07.2024

Zgodovinska tekma v Frankfurtu

Nogometna euforija prehaja v novo fazo, ki ji v Sloveniji še nismo bili priča. Čeprav je veliko ljudi na dopustu, bodo vseeno spremljali današnjo tekmo osmine finala med Portugalsko in Slovenijo. Slovenija prvič v zgodovini igra v osmini finala na Euru. Matej Rijavec, športni novinar na portalu MMC, spremlja nastope Slovenije na prvenstvu že od začetka. Portugalska je velik favorit, toda bili so tudi Danci, Srbi in Angleži v skupinskem delu, pa nihče ni ugnal Slovenije. Danes torej Slovenija nima ničesar za izgubiti?


28.06.2024

Mladim je treba dati prostor in priložnost

20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, na katerem so se zbrali Slovenci iz sveta in sosednjih držav, je bilo posvečeno mladim rojakom. »Mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu - nosilci prihodnosti slovenstva zunaj meja domovine«, je srečanje naslovila pristojna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. In kaj o prihodnosti menijo mladi?


27.06.2024

Calciosociale - družbeno občutljivi nogomet

Italijansko skovanko calciosociale bi lahko prevedli v »družbeno občutljivi nogomet«. Gre za gibanje, ki se je pred petnajstimi leti rodilo v degradiranem predmestju Rima, zdaj pa vključuje že 3000 otrok in njihovih družin po vsej Italiji in tudi drugod. Toda kakšna so pravila nogometa, pri katerem zmagujejo le tisti, ki jim je mar za druge? Janko Petrovec je obiskal rimski Nogometni klub Čudeži, kjer se je vse skupaj začelo.


26.06.2024

Sončna elektrarna je lahko tudi pašnik in raziskovalni teren

V Avstriji želijo ogljično nevtralnost doseči do leta 2040, zato pospešeno gradijo sončne elektrarne. Eno največjih sončnih elektrarn so zgradili v 22. okrožju na Dunaju. Poleg fotovoltaičnega sistema pa so ustvarili še življenjski prostor za rastline in živali, tam se namreč pase 150 ovac pasme Jura.


26.06.2024

Spremembe zakona o invalidskih organizacijah so "nedemokratične"

Predlagane spremembe Zakona o invalidskih organizacijah po mnenju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prinašajo urejanje položaja in sistemsko financiranje Nacionalnega sveta invalidskih organizacij. Nekatere nevladne organizacije spremembam nasprotujejo, saj se bojijo, da bo ta organ postal edini sogovornik vlade na tem področju. Obenem se jim zdi načrtovanih 250 tisoč evrov letno za njegove dejavnosti občutno preveč. Tudi zagovornik načela enakosti priporoča, naj pristojni o zakonu, ki so ga pred dnevi vložili v vladni postopek, še enkrat premislijo. FOTO: Pixabay


25.06.2024

Vzdušje v Kölnu pred večerno nogometno tekmo

Slovensko nogometno reprezentanco čaka nocoj zelo pomembna tekma. Ob 21-ih se bo pomerila z angleško reprezentanco in rezultat nas lahko pripelje v izločilne boje evropskega nogometnega prvenstva. Köln, prizorišče tekme, bo danes gotovo tudi slovenski, saj je v mesto že prišlo na tisoče slovenskih navijačev. Od tam se javlja Marko Rozman.


20.06.2024

Patrik Gorjak

V prihodnjih minutah bomo spoznali dijaka srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije v Celju Patrika Gorjaka, ki je na Radiu Slovenija opravljal obvezno dvotedensko prakso. 19- letni Patrik Gorjak je oseba z avtizmom, v prostem času pa ustvarja svoje skladbe. O vtisih dela na Radiu ga je povprašala Petra Medved.


23.06.2024

»Slovenci nismo smučarski, ampak nogometni narod«

V Sloveniji trenutno vlada nogometna evforija. Dogajanje na Euru 2024 spremlja nepregledno število ljudi, od najmlajših, do najstarejših. Med njimi najdemo tudi takšne posameznike, navijače, ki naše športnike v ekipnih ali posameznih panogah spremljajo ves čas. Tudi, ko jim ne gre ravno najboljše. Eden izmed njih je tudi Jože Vozelj, ki nastope naših reprezentanc na različnih prvenstvih spremlja že od leta 1998. Obiskal je 69 držav, kjer so potekala različna mednarodna tekmovanja in prvenstva. Ustavil v Kölnu, in ga vprašali kako občuti trenutno euforijo in nenazadnje tudi preveril, kdo bo zmagovalec jutrišnje večerne tekme.


21.06.2024

Amiotrofična lateralna skleroza

21. junija zaznamujemo svetovni dan amiotrofične lateralne skleroze. ALS je ena izmed degenerativnih nevroloških bolezni, za katero je značilen hiter, napredujoč potek. Njen najizrazitejši znak je mišična šibkost, ki se lahko začne kjer koli v telesu in nazadnje zajame večino mišic. Mišična šibkost je posledica prizadetosti motoričnih nevronov v možganski skorji ter v možganskem deblu in v hrbtenjači. Zato je za ALS v rabi tudi ime bolezen motoričnega nevrona. Bolniki imajo težave z govorom, požiranjem, gibanjem z udi in dihanjem. Bolezen se hitro slabša, učinkovitega zdravila ni. Od leta 1995 je na voljo zdravilo, ki za nekaj mesecev podaljša povprečno preživetje bolnikov z ALS. Bolezen se največkrat pojavi med 45. in 70. letom starosti. Pri nas je približno 150 bolnikov s to boleznijo. V okviru Društva distrofikov Slovenije deluje tudi Odbor za ALS. Obolelim in njihovim svojcem ponujajo različne oblike podpore, javnost pa ozaveščajo o tej hudi, neozdravljivi bolezni, razlaga strokovna sodelavka društva Andreja Šuštar.


21.06.2024

Toksikolog Razinger: Od 10 do 50 odstotkov ugrizov strupenjač je suhih ugrizov

V teh vročih poletnih dneh številni iščemo hlad tudi v gorah, ob jezerih, rekah, v gozdovih ali na travnikih. To pa so tudi habitati kač. Kaj torej storiti, če nas piči ena od treh strupenjač v naši državi, kako se opremiti in obnašati med hojo v naravi, kaj storiti ob srečanju s kačo, kje se najbolje počutijo modras, navadni gad in laški gad in zakaj je varovanje kač ključno za ohranjanje naravnega ravnovesja? Skratka, vse kar morate vedeti o kačah, izveste v prihodnjih minutah. Najprej prisluhnite pogovoru, ki ga je Rok Valenčič posnel z Gašperjem Razingerjem (na sliki), toksikologom in internistom iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, nato pa še pogovoru z biologinjo Ireno Furlan iz Živalskega vrta Ljubljana.


21.06.2024

Mladi v Sloveniji so se usmerili v desno in so pesimistični glede svoje prihodnosti

Mladi med 14. in 29. letom so se v zadnjem obdobju začeli bolj zanimati za politiko, prav tako sami zase ocenjujejo, da več vedo o politiki, kot so to poročale generacije pred njimi. To je med drugim pokazala raziskava Slovenska mladina 2024, ki sta jo, tako kot leta 2018, izvedli fundacija Friedrich Ebert Stiftung in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Kaže se tudi zasuk mladih na politično desno sredino in to, da so zelo pesimistični glede svoje prihodnosti. Med njimi so se tako povečale skrbi zaradi priseljencev, nasilja zdravstvenega in pokojninskega sistema ter stanovanjske problematike.


20.06.2024

Nogometna evforija zajela München in Pogačarjev trg

V Münchnu se bosta čez par minut na tekmi evropskega prvenstva pomerili reprezentanci Slovenije in Srbije. Kakšno je vzdušje v Münchnu, na Pogačarjevem trgu in v Mariboru smo preverili z našimi dopisniki.


20.06.2024

Filippo Ungaro, Agencija OZN za begunce: "Na begu je 120 milijonov ljudi."

Danes je svetovni dan beguncev. Po podatkih Agencije OZN za begunce - UNHCR - se stanje v svetu slabša, število beguncev pa raste že dvanajst let zapovrstjo. Več kot polovica od 120 milijonov ljudi na begu ostaja znotraj meja lastne države, od dobrih 43 milijonov azilantov in drugih beguncev pod mednarodno zaščito pa jih je kar tri četrtine našlo zavetje v državah, ki sodijo med revne. Več v intervjuju Janka Petrovca s predstavnikom Agencije OZN za begunce, Filippom Ungarom.


19.06.2024

Kaj se zgodi z zamujenimi primeri fizioterapevtskega zdravljenja?

S pravočasno zdravstveno obravnavo ne le, da človeku izboljšamo kakovost življenja, ga pozdravimo pa tudi skrajšamo bolniške odsotnosti. To velja za večino zdravstvenih storitev, pa tudi za fizioterapijo, kjer veliko vlogo igra čas. Človek po operaciji, poškodbi, ob hudih bolečinah ob čakanju na termin neredko utrpi nepopravljive posledice. Namreč fizioterapija je ena od tistih zdravstvenih storitev, kjer bolnik čaka nedopustno dolgo, čakalne vrste pa se le še daljšajo. Helena Lovinčič se je o tem pogovarjala z vodjo fizioterapije v Mariborskem zdravstvenem domu.


Stran 10 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov