Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poročila o potrjenih primerih nove različice koronavirusa omikron prihajajo iz vseh koncev Evrope; med zadnjimi iz Luksemburga, Madžarske in tudi iz Slovenije. Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji, kjer v Londonu omikron predstavlja že več kot polovico vseh novih primerov. Zanimalo nas je, kaj o nevarnosti omikrona kažejo njihovi podatki.
Prof. Stephen Bustin, strokovnjak za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, pravi, da še ne moremo reči, ali omikron povzroča težji ali blažji potek covida:
Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji
Poročila o potrjenih primerih nove različice koronavirusa omikron prihajajo iz vse Evrope; med zadnjimi iz Luksemburga, Madžarske in tudi iz Slovenije. Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji, kjer v Londonu omikron predstavlja že več kot polovico vseh novih primerov. Zanimalo nas je, kaj o nevarnosti omikrona kažejo njihovi podatki.
Prof. Stephen Bustin, strokovnjak za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, pravi, da še ne moremo reči, ali omikron povzroča težji ali blažji potek covida:
"Večina podatkov o omikronu v tem trenutku še vedno prihaja iz Južne Afrike. Študije kažejo, da tretji odmerek cepiva dvigne zaščito na petinsedemdeset odstotkov. Kljub poživitvenemu odmerku se bo torej z omikronom okužilo še veliko ljudi. To že vemo. Česar pa še ne vemo, je, ali okužba z omikronom poteka v težji ali blažji obliki. Številke iz Južne Afrike kažejo, da gre za blažji potek. Vendar menim, da se oklepamo rešilne bilke. Vedeti namreč morate, da je prebivalstvo Južne Afrike v povprečju mlajše kot v Evropi. In tudi, da je odziv imunskega sistema odvisen še od genetskih predispozicij, ki pa so v Južni Afriki gotovo drugačne. V tem trenutku lahko o omikronu zagotovo rečemo le to, da je bolj nalezljiv, da ne vemo, ali povzroči težji potek, in da so za zaščito potrebni trije odmerki cepiva."
Slabe epidemične razmere so tudi v Veliki Britaniji zaostrile odnose med ljudmi.
"Uro moramo nazaj zavrteti za nekaj mesecev, ko so pri nas razrahljali vse ukrepe za omejevanje epidemije. Takrat premier in vlada ljudem nista povedala, kakšne bodo lahko posledice tega sproščanja. Razglasili so 'dan svobode' in ljudje so bili prepričani, da je covida konec. Sprostili so se. Vendar pa bi jih morali opozoriti, da se bo virus vrnil in naj bodo še vedno previdni. Ker so bili prebivalci v vmesnem obdobju manj pozorni, so zdaj prestrašeni in tudi razburjeni. Razpoloženje je slabo in to že kar nekaj časa. Govorim za Anglijo, drugje v Združenem kraljestvu je lahko drugače. Težave se vlečejo že od brexita: polovica nas je bila za, polovica proti, in to nas je razdvojilo. Ljudje so od takrat jezni drug na drugega, epidemija pa je razmere le še poslabšala. Opazil sem, da so ljudje zdaj manj vljudni in manj potrpežljivi, manj civilizirani. Bolj so agresivni. Strah jih je; zaradi vseh novih pravil pa so tudi zbegani. Ukrepi se namreč zelo hitro spreminjajo, čemur je težko slediti. Med ljudmi prevladuje občutek, da za tiste na vrhu veljajo ena pravila, za vse preostale pa druga. Tako da … Razpoloženje v Veliki Britaniji ni dobro; trenutno nismo najbolj srečen košček sveta."
Italija je zaostrila pogoje za vstop v državo, tudi iz Slovenije. Po novem bodo prebolevniki in cepljeni ob prihodu potrebovali negativen izvid svežega testa, vse preostale pa čaka petdnevna samoizolacija. Dopisnik iz Italije Janko Petrovec je najnovejšo uredbo italijanskega zunanjega ministra poenostavil v nekaj praktičnih navodilih.
"Če ste cepljeni ali pa ste covid preboleli, potem za vstop v Italijo od danes potrebujete veljavno potrdilo PC, evropski obrazec za sledenje potnikov ter – novost – tudi svež negativen izvid največ 24 ur starega antigenskega ali največ 48 ur starega molekularnega testa. Če pa ste samo testirani, je v zraku še nekaj nejasnosti, toda prevladujoča interpretacija nove uredbe je, da vas v Italiji čaka petdnevna samoizolacija – kar seveda velja tudi v primeru, če nimate sploh nobenega potrdila. Samoizolacijo boste morali preživeti na naslovu, ki ga boste navedli v obrazcu za sledenje, po koncu pa boste morali opraviti nov test."
4470 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Poročila o potrjenih primerih nove različice koronavirusa omikron prihajajo iz vseh koncev Evrope; med zadnjimi iz Luksemburga, Madžarske in tudi iz Slovenije. Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji, kjer v Londonu omikron predstavlja že več kot polovico vseh novih primerov. Zanimalo nas je, kaj o nevarnosti omikrona kažejo njihovi podatki.
Prof. Stephen Bustin, strokovnjak za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, pravi, da še ne moremo reči, ali omikron povzroča težji ali blažji potek covida:
Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji
Poročila o potrjenih primerih nove različice koronavirusa omikron prihajajo iz vse Evrope; med zadnjimi iz Luksemburga, Madžarske in tudi iz Slovenije. Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji, kjer v Londonu omikron predstavlja že več kot polovico vseh novih primerov. Zanimalo nas je, kaj o nevarnosti omikrona kažejo njihovi podatki.
Prof. Stephen Bustin, strokovnjak za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, pravi, da še ne moremo reči, ali omikron povzroča težji ali blažji potek covida:
"Večina podatkov o omikronu v tem trenutku še vedno prihaja iz Južne Afrike. Študije kažejo, da tretji odmerek cepiva dvigne zaščito na petinsedemdeset odstotkov. Kljub poživitvenemu odmerku se bo torej z omikronom okužilo še veliko ljudi. To že vemo. Česar pa še ne vemo, je, ali okužba z omikronom poteka v težji ali blažji obliki. Številke iz Južne Afrike kažejo, da gre za blažji potek. Vendar menim, da se oklepamo rešilne bilke. Vedeti namreč morate, da je prebivalstvo Južne Afrike v povprečju mlajše kot v Evropi. In tudi, da je odziv imunskega sistema odvisen še od genetskih predispozicij, ki pa so v Južni Afriki gotovo drugačne. V tem trenutku lahko o omikronu zagotovo rečemo le to, da je bolj nalezljiv, da ne vemo, ali povzroči težji potek, in da so za zaščito potrebni trije odmerki cepiva."
Slabe epidemične razmere so tudi v Veliki Britaniji zaostrile odnose med ljudmi.
"Uro moramo nazaj zavrteti za nekaj mesecev, ko so pri nas razrahljali vse ukrepe za omejevanje epidemije. Takrat premier in vlada ljudem nista povedala, kakšne bodo lahko posledice tega sproščanja. Razglasili so 'dan svobode' in ljudje so bili prepričani, da je covida konec. Sprostili so se. Vendar pa bi jih morali opozoriti, da se bo virus vrnil in naj bodo še vedno previdni. Ker so bili prebivalci v vmesnem obdobju manj pozorni, so zdaj prestrašeni in tudi razburjeni. Razpoloženje je slabo in to že kar nekaj časa. Govorim za Anglijo, drugje v Združenem kraljestvu je lahko drugače. Težave se vlečejo že od brexita: polovica nas je bila za, polovica proti, in to nas je razdvojilo. Ljudje so od takrat jezni drug na drugega, epidemija pa je razmere le še poslabšala. Opazil sem, da so ljudje zdaj manj vljudni in manj potrpežljivi, manj civilizirani. Bolj so agresivni. Strah jih je; zaradi vseh novih pravil pa so tudi zbegani. Ukrepi se namreč zelo hitro spreminjajo, čemur je težko slediti. Med ljudmi prevladuje občutek, da za tiste na vrhu veljajo ena pravila, za vse preostale pa druga. Tako da … Razpoloženje v Veliki Britaniji ni dobro; trenutno nismo najbolj srečen košček sveta."
Italija je zaostrila pogoje za vstop v državo, tudi iz Slovenije. Po novem bodo prebolevniki in cepljeni ob prihodu potrebovali negativen izvid svežega testa, vse preostale pa čaka petdnevna samoizolacija. Dopisnik iz Italije Janko Petrovec je najnovejšo uredbo italijanskega zunanjega ministra poenostavil v nekaj praktičnih navodilih.
"Če ste cepljeni ali pa ste covid preboleli, potem za vstop v Italijo od danes potrebujete veljavno potrdilo PC, evropski obrazec za sledenje potnikov ter – novost – tudi svež negativen izvid največ 24 ur starega antigenskega ali največ 48 ur starega molekularnega testa. Če pa ste samo testirani, je v zraku še nekaj nejasnosti, toda prevladujoča interpretacija nove uredbe je, da vas v Italiji čaka petdnevna samoizolacija – kar seveda velja tudi v primeru, če nimate sploh nobenega potrdila. Samoizolacijo boste morali preživeti na naslovu, ki ga boste navedli v obrazcu za sledenje, po koncu pa boste morali opraviti nov test."
Podnebne spremembe se dogajajo zelo hitro – hitreje, kot se lahko rastline, tudi kulturne, nanje prilagajajo. Doktor Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu Slovenije, poudarja, da so podnebne spremembe tukaj in zdaj. To morajo pri svojem delu upoštevati tudi žlahtnitelji rastlin in izbirati sorte, ki bodo bolje prilagojene na suše in visoke temperature. V pogovoru je spregovoril tudi o nujnosti prilagajanja tehnologije, zlasti o namakanju.
Nekdanje vojaško pristanišče Beneške republike je zdaj namenjeno dogodkom, kot je Navtični salon. Več kot 200 razstavljavcev iz Italije in od drugod v Benetkah predstavlja najnovejše trende pri gradnji plovil za prosti čas. Med njimi je tudi vrsta slovenskih podjetij, ki suvereno tekmujejo z najboljšimi na svetu. Reportaža Janka Petrovca.
Slepe in slabovidne osebe v prvem tednu junija tradicionalno obeležujejo teden slepih, v okviru katerega se vrstijo dogodki, prireditve in druge dejavnosti, s katerimi želijo opozoriti na izzive, s katerimi se srečujejo pri svojem življenju in delu. Letos se bodo različne dejavnosti dogajale tudi prihodnji teden. Ob tej priložnosti se je Petra Medved pogovarjala s predsednikom Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matejem Žnuderlom, ki je tudi izpostavil razloge, zakaj je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije izstopila iz Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije.
Dozdajšnja letalska povezljivost je slaba zaradi propada Adrie Airways in epidemije. Ministrstvo za infrastrukturo predlaga, kot izhaja iz izsledkov naročenih študij, da vlada preuči možnost za sklenitev javno-zasebnega partnerstva. Vendar bi morala pritegniti uveljavljeno letalsko družbo, vplačati kapital (od 35 milijonov evrov dalje) in v to prepričati Evropsko komisijo. Orehov, ki bi jih morala streti, je kar precej, priznava ministrica Alenka Bratušek. S prvimi informacijami se je v program oglasila Maja Derčar.
Živimo v letu 2023. V času, ko bi naj bil del sodobne demokracije tudi zrel odnos do medijev. Ki poročamo, sprašujemo, nadzorujemo. In zato nismo drhal, ne rdeča, ne bela. Smo pa tisti, ki zagotavljamo ustavno pravico ljudi do obveščenosti, vam, spoštovane gospe in gospodje v politiki pa nastavljamo ogledalo. Če vam videno v njem ni všeč, razbitje ogledala pač ni rešitev. Vsaj ne v letu 2023 in vsaj ne v sodobni demokratični ureditvi. »Gnoj, rdeča drhal, niste naši, lažete«. Žaljivke, grožnje, ustrahovanje. Podoba protestniške Slovenije v letu 2023. Slovenije, kjer se namesto v izvajanje minimalnih civilizacijskih dosežkov pozornost še vedno raje usmerja bodisi v zgodovino z letoma 45 in 91 na čelu, bodisi pa v delitev na naše in vaše. Tega ne počnemo mediji, tega ne počne velika večina državljank in državljanov, to počne politika. Tista politika, ki ljudi ščuva, tista politika, ki ne zna jasno obsoditi ne verbalnega in ne fizičnega nasilja, pri kvazi obsodbah tovrstnih dogodkov pa vedno doda ampak. Zato, spoštovana politika, naj bom jasen – dovolj je. Dovolj je sejanja vetra nestrpnosti, ki bo neizogibno prerasel v vihar. Potem vemo, kaj bo sledilo. Vaše pilatovsko umivanje rok. Od nas medijev terjate odgovornost, od vas je ne dobimo. Tako kot tudi ne zrelosti. Novinarke in novinarje označujete za sovražnike ljudi, hkrati še namigujete na državljansko vojno. Da smo komunisti, rdeča drhal in podobno očitate tistim, ki se v bivšem režimu niti rodili nismo. Ne znate drugače? Ne znate bolje?
Verjetno ste tudi vi že zasledili informacije o sintetičnih gorivih, ki naj bi bila ena izmed možnosti za tako imenovani zeleni prehod tudi na področju avtomobilske industrije. Pred dobrim tednom je Avto-moto zveza Slovenije v sodelovanju s partnerskimi avtomobilskimi klubi opravila test sintetičnih goriv. Sintetična goriva so preskušali v ADAC-ovem testnem laboratoriju. Jure K. Čokl je v studio Prvega povabil Blaža Poženela, odgovornega urednika Motorevije AMZS.
Turčijo bo tudi v prihodnje kot predsednik vodil Redžep Tajip Erdogan. Če je ob rezultatih nedeljskih volitev lahko zmagoslavno dvignil roke v zrak, pa ni mogel prezreti, da mu je opozicijski kandidat skoraj odnesel zmago. Turčija je politično popolnoma razklana. Luka Robida je pred mikrofon povabil dolgoletnega diplomata in tudi nekdanjega veleposlanika Slovenije v Turčiji doktorja Milana Jazbeca.
Na ljubljanskem Kongresnem trgu in v parku Zvezda lahko spremljate 17. mednarodni festival Igraj se z mano, ki ga organizirata Center Janeza Levca Ljubljana in Društvo za kulturo inkluzije. Do četrtka, vsak dan od 9-ih do 13-ih, se bo zvrstil pester program nastopov in delavnic. Predstavili se bodo številni domači in tuji nastopajoči posamezniki in skupine iz vrtcev, osnovnih šol, društev, varstveno-delovnih centrov in drugih organizacij. Letošnji festival pa je zaznamoval tudi shod Gibanja za odpravo odvzema volilne pravice osebam z invalidnostjo z geslom “Volilna pravica ni kaprica", ki so ga organizirali Zveza Sonček, Zavod Risa in Društvo za kulturo inkluzije. Dogajanje na Festivalu je spremljala Petra Medved.
Slovenska znanstvena fundacija (SZF) danes podeljuje priznanja Prometej znanosti. To priznanje za odličnost v komuniciranju je prejelo deset državljanov kot psamezniki, šest skupin komunikatorjev in ena organizacija. Med nagrajenkami sta novinarki Prvega Urška Henigman in Špela Novak.
Uporaba insektov za prehrano živali in ljudi v svetu se hitro razvija. Evropska agencija za varno hrano EFSA je izdala dovoljenje za uporabo štirih vrst insektov. V tujini tovrstne farme že stojijo in v njih najpogosteje za pridobivanje beljakovinskih virov gojijo mokarja ali črno bojevniško muho. Z vprašanjem »Kakšne rešitve na izzive globalnega prehranskega sistema lahko ponudi insektna biokonverzija?” se ukvarjajo tudi slovenski raziskovalci, predstavniki resornih ministrstev ter podjetij.
Ena izmed najbolj očitnih posledic podnebnih sprememb so vse pogostejše in intenzivnejše poletne suše in vročinski valovi. Poleg tega, da ti zelo negativno vplivajo na zdravje ljudi, pomenijo velik stres tudi za rastline in s tem vse bolj negotovo pridelavo hrane. Pri raziskavah, ki vodijo žlahtnjenje rastlin, da bi bile te čim bolj odporne tako na ekstremne vremenske pojave kot na škodljivce, so naši raziskovalci zelo uspešni. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo jim je, denimo, uspelo razviti krompir, odporen na enega najhujših škodljivcev, to je koloradski hrošč. Pri svojih raziskavah sicer tesno sodelujejo tudi s Kmetijskim inštitutom. Pogovoarjali smo se z doktorico Kristino Gruden, vodjo oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo.
Danes praznujemo svetovni dan mirovnih sil. Tako izkazujemo spoštovanje pripadnikom mirovnih sil, ki služijo v mirovnih operacijah Združenih narodov, pa tudi tistim, ki so izgubili življenje med prizadevanji za mir. Major Franci Toš, pripadnik Slovenske vojske, deluje v okviru mirovne misije kot opazovalec Združenih narodov na izraelski meji.
17. maja je na sam vrh sveta stopil že 19. Slovenec. Pri Kitajski piramidi je stal Andrej Gradišnik, sicer eden izmed najboljših koroških alpinistov zadnjih desetletij. To zanj ni bil prvi osemtisočak: pred desetimi leti je stal na vrhu Broad Peaka, lani se mu je zaradi slabega vremena in plazov izmuznil poizkus vzpona na Manaslu. Tokrat se je vse izšlo kot je treba in tako imajo zdaj Korošci najmlajšega in najstarejšega slovenskega alpinista, ki je stal na strehi sveta. Andrej Gradišnik se je v sredo vrnil domov, kjer so ga na letališču sprejeli družinski člani, prijatelji in soplezalci njegovega matičnega Alpinističnega kluba Ravne na Koroškem. Trenutno je v ljubljanskem kliničnem centru, kamor ga je poklical kolega Jure K. Čokl.
Danes poteka stavka osebnih asistentov, ki jo je napovedal Sindikat osebne asistence. Ena od zahtev sindikata je tudi ta, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti začne takojšnje zadostno financiranje dejavnosti. V kakšnem položaju so se zaradi neustreznega financiranja znašli izvajalci osebne asistence, ki so hkrati tudi delodajalec zaposlenim osebnim asistentom in kakšno je delo osebnega asistenta, pa v prispevku Petre Medved.
Veseli dan prostovoljstva je danes, dan ko praznujejo prostovoljske organizacije, prostovoljci in prostovoljstvo kot tako. Na dan, ki je namenjen vlogi prostovoljstva pri ohranjanju duševnega zdravja, pri Slovenski filantropiji izpostavljajo izjemne posameznike, ki nesebično podarjajo svoj čas in znanje. V studio Prvega smo povabili gospo Andrejo Sušnik, eno izmed naj mentoric prostovoljcev, ki je letos prejela posebno priznanje za izjemno podporo prostovoljcem, ki delajo z otroki in mladimi z izkušnjo nasilja v okviru Društva za nenasilno komunikacijo.
Baška grapa ima potrjeno kandidaturo za vstop v Mrežo gorniških vasi, ki poudarja slogan »manj je več«, kar pomeni razvoj nemnožičnega turizma. V Baški grapi je bil leta 1948 – pred 75 leti – posnet prvi slovenski celovečerni film Na svoji zemlji, zato so leta 2012 odprli tematsko pot z istim naslovom. Baška grapa je tudi zibelka gorskega teka, letos obeležujejo 30. izvedbo gorskega teka na Črno prst. Tretji vikend v juniju bo v Podbrdu potekal Podbrdo trail running festival. Soogovornika sta bila Alenka Zgaga, predsednica Društva Baška dediščina in gonilna sila gorskih tekov Teodor Markoč.
Stanka Golob je diplomirana slikarka in nekoliko neobičajna likovna ustvarjalka, saj za svoj slikarski medij uporablja zgolj pesek naravnih barv in različnih debelin. Začela je s peskom iz Bače, temu je dodala še pesek iz Soče. Zdaj nabira material po vsej Sloveniji: v rekah, gorah in kamnolomih. To tehniko raziskuje in nadgrajuje že skoraj 30 let. Obiskali smo jo v njenem ateljeju na Grahovem ob Bači.
Osnovna šola Simona Kosa Podbrdo je letos praznovala 154 let obstoja. Gre za eno izmed najmanjših šol v Sloveniji. A majhnost je njihova moč, poudarja dolgoletna ravnateljica Polona Kenda. Osnovna šola v Podbrdu ni le vzgojno-izobraževalna ustanova, temveč tudi središče kulturnega življenja v kraju, za kar je leta 2013 prejela priznanje Občine Tolmin. Ima svoj pevski zbor, gledališko skupino in tudi svojo himno. O šoli, njenih načrtih in izzivih smo se pogovarjali z ravnateljico, učenke in učenci pa so nam približali lepote Baške grape.
Slaba demografska slika je eden od izziviv Baške grape. Vendar je Prvi na terenu v Baški grapi srečal štidentko krajinske arhitekture, ki se je v Podbrdo priselila.
Ideja za tematsko pot se je porodila leta 2008, odprta pa je od leta 2012. Spomin na snemanje filma je bil med domačini Grahovega ob Bači in Koritnice zelo živ, med njimi ter igralsko in filmsko ekipo se je spletla doživljenjska nit, zato se je s tematsko potjo v Baško grapo vrnil tudi film Na svoji zemlji, prvi slovenski celovečerni zvočni film iz leta 1948.
Neveljaven email naslov