Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poročila o potrjenih primerih nove različice koronavirusa omikron prihajajo iz vseh koncev Evrope; med zadnjimi iz Luksemburga, Madžarske in tudi iz Slovenije. Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji, kjer v Londonu omikron predstavlja že več kot polovico vseh novih primerov. Zanimalo nas je, kaj o nevarnosti omikrona kažejo njihovi podatki.
Prof. Stephen Bustin, strokovnjak za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, pravi, da še ne moremo reči, ali omikron povzroča težji ali blažji potek covida:
Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji
Poročila o potrjenih primerih nove različice koronavirusa omikron prihajajo iz vse Evrope; med zadnjimi iz Luksemburga, Madžarske in tudi iz Slovenije. Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji, kjer v Londonu omikron predstavlja že več kot polovico vseh novih primerov. Zanimalo nas je, kaj o nevarnosti omikrona kažejo njihovi podatki.
Prof. Stephen Bustin, strokovnjak za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, pravi, da še ne moremo reči, ali omikron povzroča težji ali blažji potek covida:
"Večina podatkov o omikronu v tem trenutku še vedno prihaja iz Južne Afrike. Študije kažejo, da tretji odmerek cepiva dvigne zaščito na petinsedemdeset odstotkov. Kljub poživitvenemu odmerku se bo torej z omikronom okužilo še veliko ljudi. To že vemo. Česar pa še ne vemo, je, ali okužba z omikronom poteka v težji ali blažji obliki. Številke iz Južne Afrike kažejo, da gre za blažji potek. Vendar menim, da se oklepamo rešilne bilke. Vedeti namreč morate, da je prebivalstvo Južne Afrike v povprečju mlajše kot v Evropi. In tudi, da je odziv imunskega sistema odvisen še od genetskih predispozicij, ki pa so v Južni Afriki gotovo drugačne. V tem trenutku lahko o omikronu zagotovo rečemo le to, da je bolj nalezljiv, da ne vemo, ali povzroči težji potek, in da so za zaščito potrebni trije odmerki cepiva."
Slabe epidemične razmere so tudi v Veliki Britaniji zaostrile odnose med ljudmi.
"Uro moramo nazaj zavrteti za nekaj mesecev, ko so pri nas razrahljali vse ukrepe za omejevanje epidemije. Takrat premier in vlada ljudem nista povedala, kakšne bodo lahko posledice tega sproščanja. Razglasili so 'dan svobode' in ljudje so bili prepričani, da je covida konec. Sprostili so se. Vendar pa bi jih morali opozoriti, da se bo virus vrnil in naj bodo še vedno previdni. Ker so bili prebivalci v vmesnem obdobju manj pozorni, so zdaj prestrašeni in tudi razburjeni. Razpoloženje je slabo in to že kar nekaj časa. Govorim za Anglijo, drugje v Združenem kraljestvu je lahko drugače. Težave se vlečejo že od brexita: polovica nas je bila za, polovica proti, in to nas je razdvojilo. Ljudje so od takrat jezni drug na drugega, epidemija pa je razmere le še poslabšala. Opazil sem, da so ljudje zdaj manj vljudni in manj potrpežljivi, manj civilizirani. Bolj so agresivni. Strah jih je; zaradi vseh novih pravil pa so tudi zbegani. Ukrepi se namreč zelo hitro spreminjajo, čemur je težko slediti. Med ljudmi prevladuje občutek, da za tiste na vrhu veljajo ena pravila, za vse preostale pa druga. Tako da … Razpoloženje v Veliki Britaniji ni dobro; trenutno nismo najbolj srečen košček sveta."
Italija je zaostrila pogoje za vstop v državo, tudi iz Slovenije. Po novem bodo prebolevniki in cepljeni ob prihodu potrebovali negativen izvid svežega testa, vse preostale pa čaka petdnevna samoizolacija. Dopisnik iz Italije Janko Petrovec je najnovejšo uredbo italijanskega zunanjega ministra poenostavil v nekaj praktičnih navodilih.
"Če ste cepljeni ali pa ste covid preboleli, potem za vstop v Italijo od danes potrebujete veljavno potrdilo PC, evropski obrazec za sledenje potnikov ter – novost – tudi svež negativen izvid največ 24 ur starega antigenskega ali največ 48 ur starega molekularnega testa. Če pa ste samo testirani, je v zraku še nekaj nejasnosti, toda prevladujoča interpretacija nove uredbe je, da vas v Italiji čaka petdnevna samoizolacija – kar seveda velja tudi v primeru, če nimate sploh nobenega potrdila. Samoizolacijo boste morali preživeti na naslovu, ki ga boste navedli v obrazcu za sledenje, po koncu pa boste morali opraviti nov test."
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Poročila o potrjenih primerih nove različice koronavirusa omikron prihajajo iz vseh koncev Evrope; med zadnjimi iz Luksemburga, Madžarske in tudi iz Slovenije. Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji, kjer v Londonu omikron predstavlja že več kot polovico vseh novih primerov. Zanimalo nas je, kaj o nevarnosti omikrona kažejo njihovi podatki.
Prof. Stephen Bustin, strokovnjak za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, pravi, da še ne moremo reči, ali omikron povzroča težji ali blažji potek covida:
Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji
Poročila o potrjenih primerih nove različice koronavirusa omikron prihajajo iz vse Evrope; med zadnjimi iz Luksemburga, Madžarske in tudi iz Slovenije. Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji, kjer v Londonu omikron predstavlja že več kot polovico vseh novih primerov. Zanimalo nas je, kaj o nevarnosti omikrona kažejo njihovi podatki.
Prof. Stephen Bustin, strokovnjak za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, pravi, da še ne moremo reči, ali omikron povzroča težji ali blažji potek covida:
"Večina podatkov o omikronu v tem trenutku še vedno prihaja iz Južne Afrike. Študije kažejo, da tretji odmerek cepiva dvigne zaščito na petinsedemdeset odstotkov. Kljub poživitvenemu odmerku se bo torej z omikronom okužilo še veliko ljudi. To že vemo. Česar pa še ne vemo, je, ali okužba z omikronom poteka v težji ali blažji obliki. Številke iz Južne Afrike kažejo, da gre za blažji potek. Vendar menim, da se oklepamo rešilne bilke. Vedeti namreč morate, da je prebivalstvo Južne Afrike v povprečju mlajše kot v Evropi. In tudi, da je odziv imunskega sistema odvisen še od genetskih predispozicij, ki pa so v Južni Afriki gotovo drugačne. V tem trenutku lahko o omikronu zagotovo rečemo le to, da je bolj nalezljiv, da ne vemo, ali povzroči težji potek, in da so za zaščito potrebni trije odmerki cepiva."
Slabe epidemične razmere so tudi v Veliki Britaniji zaostrile odnose med ljudmi.
"Uro moramo nazaj zavrteti za nekaj mesecev, ko so pri nas razrahljali vse ukrepe za omejevanje epidemije. Takrat premier in vlada ljudem nista povedala, kakšne bodo lahko posledice tega sproščanja. Razglasili so 'dan svobode' in ljudje so bili prepričani, da je covida konec. Sprostili so se. Vendar pa bi jih morali opozoriti, da se bo virus vrnil in naj bodo še vedno previdni. Ker so bili prebivalci v vmesnem obdobju manj pozorni, so zdaj prestrašeni in tudi razburjeni. Razpoloženje je slabo in to že kar nekaj časa. Govorim za Anglijo, drugje v Združenem kraljestvu je lahko drugače. Težave se vlečejo že od brexita: polovica nas je bila za, polovica proti, in to nas je razdvojilo. Ljudje so od takrat jezni drug na drugega, epidemija pa je razmere le še poslabšala. Opazil sem, da so ljudje zdaj manj vljudni in manj potrpežljivi, manj civilizirani. Bolj so agresivni. Strah jih je; zaradi vseh novih pravil pa so tudi zbegani. Ukrepi se namreč zelo hitro spreminjajo, čemur je težko slediti. Med ljudmi prevladuje občutek, da za tiste na vrhu veljajo ena pravila, za vse preostale pa druga. Tako da … Razpoloženje v Veliki Britaniji ni dobro; trenutno nismo najbolj srečen košček sveta."
Italija je zaostrila pogoje za vstop v državo, tudi iz Slovenije. Po novem bodo prebolevniki in cepljeni ob prihodu potrebovali negativen izvid svežega testa, vse preostale pa čaka petdnevna samoizolacija. Dopisnik iz Italije Janko Petrovec je najnovejšo uredbo italijanskega zunanjega ministra poenostavil v nekaj praktičnih navodilih.
"Če ste cepljeni ali pa ste covid preboleli, potem za vstop v Italijo od danes potrebujete veljavno potrdilo PC, evropski obrazec za sledenje potnikov ter – novost – tudi svež negativen izvid največ 24 ur starega antigenskega ali največ 48 ur starega molekularnega testa. Če pa ste samo testirani, je v zraku še nekaj nejasnosti, toda prevladujoča interpretacija nove uredbe je, da vas v Italiji čaka petdnevna samoizolacija – kar seveda velja tudi v primeru, če nimate sploh nobenega potrdila. Samoizolacijo boste morali preživeti na naslovu, ki ga boste navedli v obrazcu za sledenje, po koncu pa boste morali opraviti nov test."
Iz sveta se še naprej vrstijo obsodbe nasilja v Braziliji, kjer so privrženci nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara sinoči vdrli v glavne državne ustanove in jih razdejali. Brazilska policija po nekaj urah spet vzpostavila nadzor in aretirale več sto izgrednikov, predsednik Lula da Silva pa je napovedal kaznovanje odgovornih.
V središču pozornosti so znova razmere v javnem sektorju. Da so v slabem položaju, opozarjajo tudi mladi raziskovalci in asistenti - slabe plače, slab položaj, posledično opuščanje kariere, naštevajo svoje težave. Vse to pa je seveda slabo tudi za slovensko znanost, opozarjajo v Aktivu mladih raziskovalcev in asistentov v sindikatu SVIZ ter zahtevajo rešitve. O tem se bodo danes pogovarjali tudi na resornem ministrstvu, je za Prvi program razložil predstavnik aktiva, dr. Marko Gavriloski.
Ste vedeli, da so konje iz Kobilarne Lipica, ki sicer deluje od leta 1580, že večkrat preselili? Nazadnje med 2. svetovno vojno v Sudete, z »Operacijo kavboj« pa so jih takoj po vojni reševali pred negotovo usodo in jih preselili najprej na Bavarsko in kasneje v Avstrijo. Od tam se jih je v Lipico vrnilo le 11. Ali pa vas nemara zanima, kako so to plemenito pasmo sploh vzgojili. Če nam je uspelo pritegniti vašo pozornost, vas vabimo k poslušanju prispevka ki je nastal ob predstavitvi dokumentarnega filma »Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice«.
V preteklosti smo veliko govorili o begu možganov. Čeprav situacija danes bolj spominja na kroženje, pa se vseeno mladi znanstveniki in raziskovalci, ki so se uveljavili v tujini, le redko vrnejo v Slovenijo. Ob tem, če že ostanejo pri nas, gredo raje k velikim podjetjem kot pa v javne znanstvene ustanove. O tem, kaj to pomeni za razvoj znanosti v Sloveniji, zakaj je zanimanje mladih znanstvenikov za delo v Sloveniji majhno in kako bi lahko nespodbudne trende obrnili, z vodjo odseka za biotehnologijo na Inštitutu Jožef Stefan Borisom Rogljem.
Mestno gledališče ljubljansko bo stopilo v novo leto v znamenju gledališke klasike, prilagojene za današnji čas. Monoprojekt bo premierno utelesil igralec Sebastian Cavazza, ki si je zamislil, prevedel in interpretiral dramsko besedilo Shakespeare angleškega avtorja Stevena Berkoffa. V besedilu Shakespeare Berkoff v središče postavi le zlobne dramske osebe v Shakespearjevih besedilih. Britanski filmski režiser, dramatik in igralec je med drugim tudi eden izmed predstavnikov gledališča "v fris". Monoprojekt ima tri vsebinske ravni, zadnji dve, torej avtorjev odnos do besedila in osebni odnos do negativnih dramskih likov, so med procesom dela morali spremeniti, saj Sebastijan Cavazza v predstavi izraža svoja stališča in se odmika od izvirnega besedila. Tudi humor je spremenjen in prilagojen slovenskemu občinstvu. V uprizoritvi so se odločili za kombinacijo verificiranega besedila ter pogovornega jezika, scenski elementi pa so stilizirani. Shakespeare Stevna Berkoffa je prva uprizoritev v Sloveniji, Shakespearovi zlobneži pa zaradi svoje kompleksnosti soustvarjajo prav poseben gledališki žanr. Foto: Peter Giodani / MGL
Prihodnost slovenskih smučišč glede na borne snežne razmere ni prav svetla. Klimatologi že dlje časa poudarjajo, da bomo morali naša življenja nujno prilagoditi podnebnim spremembam. Lučka Kajfež Bogataj pravi, da presenečenja žičničarjev zaradi zelenih zim ne bi smelo biti, saj na to klimatologi in druge organizacije, tudi OECD, opozarjajo že skoraj 20 let. O tem, kako se bodo morala na zelene zime prilagoditi smučišča, pa odgovarja predsednica Združenja žičničarjev Manuela Božič Badalič.
Na Gorenjskem je brez družinskega zdravnika okoli 9 tisoč občanov, nove paciente vpisujejo še v Škofji Loki in Bohinju. Ambulante za neopredeljene paciente so predvidene v štirih občinah, na Jesenicah v Tržiču, Radovljici in Kranju. Zanimanje zdravnikov in medicinskih sester za dodatno delo je majhno, zdravniki so preobremenjeni, treba bo najti dodatne prostore. V kranjskem zdravstvenem domu imajo od 500 do tisoč neopredeljenih pacientov. Družinskih zdravnikov imajo dovolj. Namesto dveh ambulant bodo za neopredeljene paciente lahko zagotovili zgolj pol programa. Z vodjo družinskih zdravnikov Luko Kristancem se je pogovarjala Aljana Jocif.
V iniciativi Glas ljudstva so danes dopoldne pred ministrstvom za zdravje predstavili zahteve stavke pacientov, ki bo potekala prihodnji torek, te pa so v predaji naslovili na ministra Danijela Bešiča Loredana. Kritični so do vlade in ministrstva, da ne ukrepata dovolj hitro pri reševanju javnega zdravstva. Minister pa je popoldne zatrdil, da bodo zahteve na ministrstvu proučili in se tako do njih kot do obeh stavk, ki bosta potekali v prihodnjem tednu, opredelili v petek.
Vzgojiteljice in vzgojitelji predšolskih otrok, zaposleni na delovnem mestu pomočnik vzgojitelja, že dlje časa opozarjajo na podcenjujoč odnos oblasti do zahtevnega in odgovornega dela, ki ga opravljajo. Povprečna plača pomočnic ne dosega niti 80 % povprečne plače preostalih zaposlenih z enako izobrazbo v javnem sektorju, poudarjajo v Sindikatu vzgoje in izobraževanja, ki prihodnjo soboto pripravlja protestni shod v Ljubljani.
V Sloveniji je brez osebnega zdravnika že okoli 132 tisoč ljudi, kar je največ doslej. Bolniki se posledično vse pogosteje po pomoč zatekajo na urgence, kjer so prav tako vse bolj kaotične razmere. Da bi vsaj nekoliko omilili situacijo, pristojni z januarjem ustanavljajo ambulante za neopredeljene, ki naj bi v prihodnjih dveh letih zagotavljale začasno zdravniško pomoč vsem tistim, ki so ostali brez izbranega zdravnika. Kdaj bodo odprla vrata in kakšen bo njihov sistem delovanja?
Pojasnjuje doc. dr. Aleš Šoster z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete.
V času slovenskega osamosvajanja je bilo v ospredju tudi vprašanje prehranske varnosti, pravzaprav je ob vsaki politični in kasneje tudi vojaški zaostritvi to vprašanje stopilo v ospredje. Manj znano je, da so v najrazličnejših struktura to vprašanje obravnavali zelo resno in poskrbeli, da bi oskrba delovala tudi v drugačnih različicah tedanjega dogajanja.
Usode spomenikov na Slovenskem, ki so jih postavljali od sredine 19. stoletja do konca druge svetovne vojne so bile zelo različne. Nekaj so jih odstranili, uničili, nekatere pa preprosto spremenili. Usodo tridesetih slovenskih javnih spomenikov je v svoji knjigi opisal doktor zgodovine in doktor umetnostne zgodovine Damir Globočnik. Ta meni, da so figuralni in arhitektonski spomeniki, spominske plošče in nagrobni spomeniki od sredine 19. stoletja dalje nastajali z namenom slavljenja zaslužnih posameznikov. Imeli so pomembno vlogo simbola, ki pripadnike istega naroda povezuje v narodno skupnost. Ob zgodovinski prevratih pa so z odstranjevanjem spomenikov hoteli uničiti tako pričevalno kot simbolno funkcijo spomenikov. Slovenska spomeniška krajina se je tako sčasoma spreminjala, saj skoraj tretjina spomenikov ne stoji več ali pa so bili temeljito predelani. Več o pogledih na spomenike, dvojnega doktorja Damirja Globočnika.
Obdarovanje, obisk cerkva, božično kosilo, druženje v krogu družine spremljajo današnji praznični dan. Kako pa so nekoč obeleževali konec leta oz. čas, ko se noč začne krajšati, dan pa postaja daljši? Po odgovore smo odšli v Slovenski etnografski muzej, kjer nam je etnologinja in kulturna antropologinja Katarina Nahtigal povedala veliko o prekrščanskih koreninah božiča in o običajih ter navadah, ki so nekoč spremljali ta in druge decembrske praznike.
Te dni pospešeno mesi testo in z različnimi nadevi povija potice, ki jih številne gospodinje same ne upajo speči, marsikdo ne zmore več, mlade družine pa za potico enostavno nimajo časa. Zato Simona Kejžar, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, z veseljem peče tudi po naročilu. V orehovo potico doda tudi trdinkino moko, značilno za Bohinj. V njeni kuhinji, ki je prava delavnica, ura ne meri časa. Čas narekujejo potice, piškoti in druge predpraznične sladke dobrote.
Države članice evropske unije se na različne načine spopadajo z energetsko krizo. Državni zbor je prejšnji teden sprejel zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize v prihodnjem letu. Ocenjena finančna vrednost sprejetih ukrepov znaša 1,2 milijarde evrov. Od tega naj bi 850 milijonov namenili za subvencioniranje visokih cen elektrike in plina, 100 milijonov za sofinanciranje skrajšanega delavnega časa in čakanja na delo, 250 milijonov pa za izboljšanje likvidnosti prizadetih podjetij. Danes je vlada omejila cene elektrike tudi za javne zavode, občine in agencije. Kako pa se z energetsko krizo spopadajo v sosednji Avstriji, ki nam je lahko pogosto zgled za hiter in učinkovit odziv na krizne razmere? Podjetnik Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, pojasnjuje, da avstrijska vlada kakšnih konkretnih ukrepov še ni sprejela.
Društvo V tujini izobraženih Slovencev - VTIS - je skupaj z ministrstvom za izobraževanje v Ljubljani pripravilo Simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini. Cilj simpozija je vzpostavljanje in utrjevanje vezi med slovenskimi raziskovalci v tujini in profesorji, raziskovalci ter študenti v Sloveniji, in sicer na različnih področjih. Med sodelujočimi je tudi socialna antropologinja, doktorica PINA SADAR, ki že več kot desetletje živi v Veliki Britaniji, zadnja leta v Londonu, kjer trenutno deluje v okviru ene od vladnih agencij, ki se ukvarja z vključevanjem državljanov v politične procese in razvoj politik.
Zahtevnejši turisti vedno bolj iščejo drugačna doživetja, navadno nekaj, kar ni na prvo žogo, že stokrat videno in del ponudbe masovnega turizma. Kot poudarjajo na Slovenski turistični organizaciji, slovenski turizem zasleduje vizijo zelene butičnosti z nižjim odtisom in večjo vrednostjo za vse. Prav tej viziji sledijo tudi paketi 5-zvezdničnih doživetji, zbrani pod značko Edinstvena doživetja Slovenije. Trenutno jih značko nosi 26, namenjeni so domačim in tujim gostom, med njimi lahko na primer izberete večerjo v rudniku, čakanje na medveda v Kočevskem gozdu, opazovanje Krna in doline Nadiže z viseče ploščadi, vožnjo s kajakom po podzemlju Pece in druge.
Več kot četrtina Američanov, starih med 18 in 29 let svoje dnevne novice prejema prek družbenega omrežja Tiktok, kažejo izsledki raziskave Pew Research Centra. Čeprav manj alarmantna, pa se podobna slika vseeno izrisuje tudi pri nas. Mladi namreč vse pogosteje aktualne informacije prejemajo prek družbenih omrežij, in ne več prek tradicionalnih medijev, kot je to veljajo včasih. S tem seveda lahko naletijo na pasti lažnih in zavajajočih informacij.
Sinoči so v Cankarjevem domu na slavnostno podelili Zoisove in Puhove nagrade in priznanja, najvišje državne nagrade za vrhunske dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti, ki nazorno pričajo o raznovrstnosti in dometu slovenske znanosti. Foto: Anže Malovrh/STA
Neveljaven email naslov