Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poročila o potrjenih primerih nove različice koronavirusa omikron prihajajo iz vseh koncev Evrope; med zadnjimi iz Luksemburga, Madžarske in tudi iz Slovenije. Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji, kjer v Londonu omikron predstavlja že več kot polovico vseh novih primerov. Zanimalo nas je, kaj o nevarnosti omikrona kažejo njihovi podatki.
Prof. Stephen Bustin, strokovnjak za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, pravi, da še ne moremo reči, ali omikron povzroča težji ali blažji potek covida:
Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji
Poročila o potrjenih primerih nove različice koronavirusa omikron prihajajo iz vse Evrope; med zadnjimi iz Luksemburga, Madžarske in tudi iz Slovenije. Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji, kjer v Londonu omikron predstavlja že več kot polovico vseh novih primerov. Zanimalo nas je, kaj o nevarnosti omikrona kažejo njihovi podatki.
Prof. Stephen Bustin, strokovnjak za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, pravi, da še ne moremo reči, ali omikron povzroča težji ali blažji potek covida:
"Večina podatkov o omikronu v tem trenutku še vedno prihaja iz Južne Afrike. Študije kažejo, da tretji odmerek cepiva dvigne zaščito na petinsedemdeset odstotkov. Kljub poživitvenemu odmerku se bo torej z omikronom okužilo še veliko ljudi. To že vemo. Česar pa še ne vemo, je, ali okužba z omikronom poteka v težji ali blažji obliki. Številke iz Južne Afrike kažejo, da gre za blažji potek. Vendar menim, da se oklepamo rešilne bilke. Vedeti namreč morate, da je prebivalstvo Južne Afrike v povprečju mlajše kot v Evropi. In tudi, da je odziv imunskega sistema odvisen še od genetskih predispozicij, ki pa so v Južni Afriki gotovo drugačne. V tem trenutku lahko o omikronu zagotovo rečemo le to, da je bolj nalezljiv, da ne vemo, ali povzroči težji potek, in da so za zaščito potrebni trije odmerki cepiva."
Slabe epidemične razmere so tudi v Veliki Britaniji zaostrile odnose med ljudmi.
"Uro moramo nazaj zavrteti za nekaj mesecev, ko so pri nas razrahljali vse ukrepe za omejevanje epidemije. Takrat premier in vlada ljudem nista povedala, kakšne bodo lahko posledice tega sproščanja. Razglasili so 'dan svobode' in ljudje so bili prepričani, da je covida konec. Sprostili so se. Vendar pa bi jih morali opozoriti, da se bo virus vrnil in naj bodo še vedno previdni. Ker so bili prebivalci v vmesnem obdobju manj pozorni, so zdaj prestrašeni in tudi razburjeni. Razpoloženje je slabo in to že kar nekaj časa. Govorim za Anglijo, drugje v Združenem kraljestvu je lahko drugače. Težave se vlečejo že od brexita: polovica nas je bila za, polovica proti, in to nas je razdvojilo. Ljudje so od takrat jezni drug na drugega, epidemija pa je razmere le še poslabšala. Opazil sem, da so ljudje zdaj manj vljudni in manj potrpežljivi, manj civilizirani. Bolj so agresivni. Strah jih je; zaradi vseh novih pravil pa so tudi zbegani. Ukrepi se namreč zelo hitro spreminjajo, čemur je težko slediti. Med ljudmi prevladuje občutek, da za tiste na vrhu veljajo ena pravila, za vse preostale pa druga. Tako da … Razpoloženje v Veliki Britaniji ni dobro; trenutno nismo najbolj srečen košček sveta."
Italija je zaostrila pogoje za vstop v državo, tudi iz Slovenije. Po novem bodo prebolevniki in cepljeni ob prihodu potrebovali negativen izvid svežega testa, vse preostale pa čaka petdnevna samoizolacija. Dopisnik iz Italije Janko Petrovec je najnovejšo uredbo italijanskega zunanjega ministra poenostavil v nekaj praktičnih navodilih.
"Če ste cepljeni ali pa ste covid preboleli, potem za vstop v Italijo od danes potrebujete veljavno potrdilo PC, evropski obrazec za sledenje potnikov ter – novost – tudi svež negativen izvid največ 24 ur starega antigenskega ali največ 48 ur starega molekularnega testa. Če pa ste samo testirani, je v zraku še nekaj nejasnosti, toda prevladujoča interpretacija nove uredbe je, da vas v Italiji čaka petdnevna samoizolacija – kar seveda velja tudi v primeru, če nimate sploh nobenega potrdila. Samoizolacijo boste morali preživeti na naslovu, ki ga boste navedli v obrazcu za sledenje, po koncu pa boste morali opraviti nov test."
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Poročila o potrjenih primerih nove različice koronavirusa omikron prihajajo iz vseh koncev Evrope; med zadnjimi iz Luksemburga, Madžarske in tudi iz Slovenije. Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji, kjer v Londonu omikron predstavlja že več kot polovico vseh novih primerov. Zanimalo nas je, kaj o nevarnosti omikrona kažejo njihovi podatki.
Prof. Stephen Bustin, strokovnjak za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, pravi, da še ne moremo reči, ali omikron povzroča težji ali blažji potek covida:
Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji
Poročila o potrjenih primerih nove različice koronavirusa omikron prihajajo iz vse Evrope; med zadnjimi iz Luksemburga, Madžarske in tudi iz Slovenije. Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji, kjer v Londonu omikron predstavlja že več kot polovico vseh novih primerov. Zanimalo nas je, kaj o nevarnosti omikrona kažejo njihovi podatki.
Prof. Stephen Bustin, strokovnjak za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, pravi, da še ne moremo reči, ali omikron povzroča težji ali blažji potek covida:
"Večina podatkov o omikronu v tem trenutku še vedno prihaja iz Južne Afrike. Študije kažejo, da tretji odmerek cepiva dvigne zaščito na petinsedemdeset odstotkov. Kljub poživitvenemu odmerku se bo torej z omikronom okužilo še veliko ljudi. To že vemo. Česar pa še ne vemo, je, ali okužba z omikronom poteka v težji ali blažji obliki. Številke iz Južne Afrike kažejo, da gre za blažji potek. Vendar menim, da se oklepamo rešilne bilke. Vedeti namreč morate, da je prebivalstvo Južne Afrike v povprečju mlajše kot v Evropi. In tudi, da je odziv imunskega sistema odvisen še od genetskih predispozicij, ki pa so v Južni Afriki gotovo drugačne. V tem trenutku lahko o omikronu zagotovo rečemo le to, da je bolj nalezljiv, da ne vemo, ali povzroči težji potek, in da so za zaščito potrebni trije odmerki cepiva."
Slabe epidemične razmere so tudi v Veliki Britaniji zaostrile odnose med ljudmi.
"Uro moramo nazaj zavrteti za nekaj mesecev, ko so pri nas razrahljali vse ukrepe za omejevanje epidemije. Takrat premier in vlada ljudem nista povedala, kakšne bodo lahko posledice tega sproščanja. Razglasili so 'dan svobode' in ljudje so bili prepričani, da je covida konec. Sprostili so se. Vendar pa bi jih morali opozoriti, da se bo virus vrnil in naj bodo še vedno previdni. Ker so bili prebivalci v vmesnem obdobju manj pozorni, so zdaj prestrašeni in tudi razburjeni. Razpoloženje je slabo in to že kar nekaj časa. Govorim za Anglijo, drugje v Združenem kraljestvu je lahko drugače. Težave se vlečejo že od brexita: polovica nas je bila za, polovica proti, in to nas je razdvojilo. Ljudje so od takrat jezni drug na drugega, epidemija pa je razmere le še poslabšala. Opazil sem, da so ljudje zdaj manj vljudni in manj potrpežljivi, manj civilizirani. Bolj so agresivni. Strah jih je; zaradi vseh novih pravil pa so tudi zbegani. Ukrepi se namreč zelo hitro spreminjajo, čemur je težko slediti. Med ljudmi prevladuje občutek, da za tiste na vrhu veljajo ena pravila, za vse preostale pa druga. Tako da … Razpoloženje v Veliki Britaniji ni dobro; trenutno nismo najbolj srečen košček sveta."
Italija je zaostrila pogoje za vstop v državo, tudi iz Slovenije. Po novem bodo prebolevniki in cepljeni ob prihodu potrebovali negativen izvid svežega testa, vse preostale pa čaka petdnevna samoizolacija. Dopisnik iz Italije Janko Petrovec je najnovejšo uredbo italijanskega zunanjega ministra poenostavil v nekaj praktičnih navodilih.
"Če ste cepljeni ali pa ste covid preboleli, potem za vstop v Italijo od danes potrebujete veljavno potrdilo PC, evropski obrazec za sledenje potnikov ter – novost – tudi svež negativen izvid največ 24 ur starega antigenskega ali največ 48 ur starega molekularnega testa. Če pa ste samo testirani, je v zraku še nekaj nejasnosti, toda prevladujoča interpretacija nove uredbe je, da vas v Italiji čaka petdnevna samoizolacija – kar seveda velja tudi v primeru, če nimate sploh nobenega potrdila. Samoizolacijo boste morali preživeti na naslovu, ki ga boste navedli v obrazcu za sledenje, po koncu pa boste morali opraviti nov test."
Napisala je več kot tisoč besedil za popevke in šansone. Podpisala se je tudi pod zimzelene skladbe kot so Pegasto dekle, Brez besed, Nasmeh poletnih dni, Ti si moja ljubezen, Samo nasmeh je bolj grenak in Poletna noč. Študirala je arhitekturo, poizkusila se je tudi v vlogi novinarke. Na našem radiu je pripravljala oddaje Večerni utrinek, Kulinarični utrinki in Elzine hrustljave misli.
Poročali smo že, da se je včeraj v državnem zboru zapletlo pri imenovanju petih programskih svetnikov in petih članov nadzornega sveta, ki so jih predlagale politične stranke. Mandatno-volilna komisija je namreč izbrala le kandidate strank SDS, NSi, SMC, DeSUS in SNS. Poslanci opozicijskih strank KUL-a so podpredsedniku državnega zbora Branku Simonoviču pred imenovanjem predlagali, naj sejo prekine. Ker tega ni storil, so obstruirali sejo. Koalicija pa je imela za imenovanje novih članov programskega in nadzornega sveta dovolj glasov.
Hrvaško mesto Petrinja je zadnji torek leta 2020 prizadel katastrofalni potres v katerem je umrlo sedem ljudi, med njimi tudi 13 letna deklica, ranjenih jih je bilo 26. Popolnoma je bilo uničenih več kot 4000 stavb, skoraj 7000 pa jih potrebuje temeljito prenovo. Škode naj bi bilo za 5,5 milijarde evrov, leto po potresu pa se obnova sploh še ni začela.
Vse več ljudi potrebuje pomoč psihologov ali psihoterapevtov, saj so se stiske v času pandemije pri mnogih še povečale. Številni pomoč iščejo v nepregledni množici psihoterapevtov, katerih delovanje pa ni zakonsko urejeno. Tako denimo sploh ni določeno, kakšne pogoje mora izpolnjevati posameznik, ki izvaja psihoterapijo. Psihoterapevtsko pomoč tako lahko nudi praktično vsakdo, pri čemer pa so zaslužki lahko zelo veliki. To je problematično, saj ljudje pogosto ne dobijo ustrezne pomoči, opozarja Vita Poštuvan z oddelka za psihologijo Univerze na Primorskem. Tudi varuh človekovih pravic že več let poziva ministrstvo za zdravje, naj uredi področje psihoterapije. A napredka ni, klub temu da gre za dejavnost, ki posega v človekovo zdravje. Pri pripravi zakona se je zataknilo zaradi nesoglasij znotraj dveh polov stroke. Delovna skupina pri ministrstvu za zdravje se tako ni sešla že tri leta. Na ministrstvu zatrjujejo, da je ureditev tega področja med prioritetami in napovedujejo, da bodo v prihodnjem letu nadaljevali s pripravo ustrezne zakonodaje. Lucija Dimnik Rikić
Dubaj je mesto mladih, ki prihajajo iz celega sveta. Zakonodaja jim namreč omogoča ustanovitev podjetja in relatino enostavno poslovanje. Marko Rozman se je pogovarjal s Slovenci, ki živijo ali trgujejo z arabskim svetom.
Ana Vouk že 12 let živi na Laponskem, v Rovaniemiju. Severni jeleni, huskiji, Božiček, severni sij. Vse to se marsikomu zdi kot zgodba, zanjo pa je del življenja in dela. Praznični dnevi so zanjo čas, ko skoraj ne spi, toliko dela imajo: "Na Laponskem smo v nekem čudnem balončku, več je severnih jelenov, kot je prebivalcev, zato korona ni prišla toliko do izraza.". Simpatično sogovornico je na Laponsko poklicala Mojca Delač.
Tokratni večer pred božičem, tako imenovani sveti večer, namenjamo pogovoru o tem, kako nas ta praznični čas nagovarja na ravni naše duhovne intime. Oddaja je nastala v koroških koncih – v župnišču v Slovenj Gradcu. Naš gostitelj je bil tamkajšnji župnik Simon Potnik, svoja razmišljanja pa sta z nami delila tudi celjski škof, profesor dr. Maksimilijan Matjaž in dramska igralka, Borštnikova nagrajenka Milada Kalezić, članica občestva Srbske pravoslavne cerkve v Mariboru. Oddajo je pripravil voditelj Tone Petelinšek, tehnično pa jo je realiziral Simon Spreitzer.
Marsikdo torej nima možnosti, da bi božična praznovanja, ki jih povezujemo s preživljanjem časa s svojo družino, jih preživel s svojimi najbližjimi. Med njimi so ljudje s posebnimi potrebami, ki bivajo v bivalnih enotah. Kako bo pri njih zadnje dni starega leta, se je v ljubljanski enoti Sonček pozanimala Eva Lipovšek.
Mestno jedro Kranja je tudi letos enotno okrašeno, rdeča nit letošnje okrasitve so verzi dr. Franceta Prešerna Dobro v srcu mislimo. Cvetličar in mednarodno uveljavljen florist Matjaž Beguš, ki že več let sodeluje pri okrasitvah starem mestnega jedra, je praznično podobo mesta tokrat dopolnil z domiselnimi naravnimi skulpturami, ki ponazarjajo prešerne kapljice. Tudi tokrat so ga vodili naravni materiali, ki prepletajo stvaritve. Obiskovalci si ob pogledu nanje lahko sami ustvarijo mnenje, kaj predstavljajo, saj je Matjaž Beguš pustil prosto pot njihovi domišljiji in predstavam. Skulpture dopolnjujejo praznično podobo starega mestnega jedra Kranja, ki jim da svojstven navdih še večerna osvetlitev.
23-tega decembra 1991 je takratna skupščina sprejela in razglasila ustavo samostojne republike Slovenije. Temeljni okvir slovenske ustave predstavlja tako imenovana pisateljska ustava. Projekt ustave je nadaljeval Demos, ki je marca 1990 predstavil svojo različico besedila, precej podobno pisateljski ustavi. Po Demosovi zmagi na volitvah 1990 se je projekt pisanja ustavnega besedila preselil v slovensko skupščino oziroma njeno ustavno komisijo. Vodil jo je doktor France Bučar. Komisija je oblikovanje osnutka, ki bi bil primeren za obravnavo, avgusta 1990 zaupala skupini strokovnjakov z različnih področjih. Skupino je vodil Peter Jambrek, v njej so bili še Franci Grad, Tine Hribar, Tone Jerovšek, Matevž Krivic, Anton Perenič ter Lojze Ude. Strokovni tajnik komisije je bil Miro Cerar. Skupina je pripravila osnutek ustave, ki ga poznamo pod imenom »Podvinska ustava«. Spomine na takratne dogodke obujajo Franci Grad, Tone Jerovšek ter delegata in člana ustavne komisije Darja Lavtižar Bebler in Tone Anderlič. Sedanje izzive ustavnega sodišča pa predstavlja predsednik ustavnega sodišča Matej Acceto.
Državno odvetništvo je vložilo prvo tožbo, s katero naj bi od domnevnega organizatorja protesta izterjalo stroške policijskega varovanja shoda.
O božičnici, ki je prišla, še bo prišla ali pa tudi ne bo prišla na račune zaposlenih, se pogovarjamo z Jakobom Počivalškom, predsednikom sindikata Pergam. Kakšna so pravila za izplačilo božičnice v gospodarstvu, kakšna v javnem sektorju in javni upravi? Kakšno stališče ima do zniževanja višine božičnice zaradi bolniške odsotnosti ali odsotnosti zaposlenega zaradi starševskega dopusta?
Ste svoje delnice, zamenjane za certifikate, ki smo jih prejeli ob lastninjenju pred skoraj 30-imi leti, že prenesli na svoj trgovalni račun v eno izmed borznih hiš? Najverjetneje je odgovor pritrdilen, če pa odkimavate, pa lahko to storite najkasneje do 31. decembra letos. Za tiste, ki pri prenosu potrebujete kakršnokoli pomoč, naj bi poskrbela Klirinško depotna družba, ki pa je zasuta s klici in elektronskimi poštami.
30 let je minilo, odkar je Slovenija postala mednarodno priznana država. Po osamosvojitveni vojni so nas najprej priznale države, ki so se prav tako še borile za samostojnost, oziroma mednarodno priznanje: Hrvaška, Litva, Latvija, Estonija, Gruzija, Ukrajina. Pa vendar je bila prelomnica v procesu mednarodnega priznanja Slovenije, ko so našo državo priznale države Evropske unije in še nekatere zahodne države. O procesu mednarodnega priznanja naše države smo se pogovarjali s tedanjim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom.
Film Kekec iz leta 1951 ni bil prelomen samo zato, ker je bil prvi mladinski celovečerec pri nas, pač pa je osvojil tudi prvo filmsko nagrado, in sicer na Beneškem filmskem festivalu v kategoriji mladinskih filmov. Zakaj so si ustvarjalci izbrali ravno literarno predlogo Josipa Vandota za izhodišče oziroma za tematiko filma? Odločitev je bila tesno povezana s filmskim žanrom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V galeriji Kresija v Ljubljani je odrta razstava ob 60-letnici izida prvega albuma Asterix. Galski junak Asterix je prvikrat ugledal luč sveta 29. oktobra 1959 v reviji Pilote, le dve leti kasneje pa je izšel prvi samostojni strip Asterix, galski junak. Naklada prve izdaje je bila le 6000 izvodov. Od takrat je izšlo 39 samostojnih zgodb, prevedenih v 116 svetovnih jezikov in dialektov (no, seveda piratskih prevodov sem ne prištevamo), v skupni nakladi 385 milijonov izvodov. Da bi si lažje predstavljali to količino, naj povemo, da vsi izvodi skupaj tehtajo okoli 13.512 ton, kar bi tudi Obelix težko dvignil. Avtorja tega najbolj znanega galskega junaka sta René Goscinny in Albert Uderzo. Da je Asterix prišel tudi v Slovenijo, sta zaslužna Francoski inštitut v Sloveniji in založba Graffit.
Zavod VOZIM vstopa že v peto sezono iniciative za manj voženj pod vplivom alkohola Heroji furajo v pižamah in tako vsako leto skozi inovativne pristope skupaj s partnerji sporočajo, da volan in alkohol ne gresta skupaj. Zato so v tem mesecu pripravili akcijo Herojski vaučer. Z direktorjem Zavoda Vozim Davidom Razborškom se je pogovarjala Petra Medved.
Zdravnik, gorski reševalec, alpinist, himalajec, zmajar Iztok Tomazin je v najnovejši knjigi Na meji popisal spomine na tihotapljenje predmetov za osebno uporabo v obdobju nekdanje Jugoslavije. Kot dijak in pozneje študent medicine je iz Avstrije čez Karavanke tihotapil predvsem alpinistično in drugo športno opremo, ki jo je kot vrhunski alpinist potreboval za svoj alpinistični razvoj in druge dejavnosti. "Karavanke, kjer sem začel z alpinizmom, sem dobro poznal, vedel sem, kako se gibljejo graničarji. Večino tihotapskih poti sem opravil ponoči, tudi v slabem vremenu, z bremenom, težkim več kot 20 kilogramov", se spominja naš vrhunski alpinist.
Neveljaven email naslov