Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poročila o potrjenih primerih nove različice koronavirusa omikron prihajajo iz vseh koncev Evrope; med zadnjimi iz Luksemburga, Madžarske in tudi iz Slovenije. Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji, kjer v Londonu omikron predstavlja že več kot polovico vseh novih primerov. Zanimalo nas je, kaj o nevarnosti omikrona kažejo njihovi podatki.
Prof. Stephen Bustin, strokovnjak za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, pravi, da še ne moremo reči, ali omikron povzroča težji ali blažji potek covida:
Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji
Poročila o potrjenih primerih nove različice koronavirusa omikron prihajajo iz vse Evrope; med zadnjimi iz Luksemburga, Madžarske in tudi iz Slovenije. Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji, kjer v Londonu omikron predstavlja že več kot polovico vseh novih primerov. Zanimalo nas je, kaj o nevarnosti omikrona kažejo njihovi podatki.
Prof. Stephen Bustin, strokovnjak za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, pravi, da še ne moremo reči, ali omikron povzroča težji ali blažji potek covida:
"Večina podatkov o omikronu v tem trenutku še vedno prihaja iz Južne Afrike. Študije kažejo, da tretji odmerek cepiva dvigne zaščito na petinsedemdeset odstotkov. Kljub poživitvenemu odmerku se bo torej z omikronom okužilo še veliko ljudi. To že vemo. Česar pa še ne vemo, je, ali okužba z omikronom poteka v težji ali blažji obliki. Številke iz Južne Afrike kažejo, da gre za blažji potek. Vendar menim, da se oklepamo rešilne bilke. Vedeti namreč morate, da je prebivalstvo Južne Afrike v povprečju mlajše kot v Evropi. In tudi, da je odziv imunskega sistema odvisen še od genetskih predispozicij, ki pa so v Južni Afriki gotovo drugačne. V tem trenutku lahko o omikronu zagotovo rečemo le to, da je bolj nalezljiv, da ne vemo, ali povzroči težji potek, in da so za zaščito potrebni trije odmerki cepiva."
Slabe epidemične razmere so tudi v Veliki Britaniji zaostrile odnose med ljudmi.
"Uro moramo nazaj zavrteti za nekaj mesecev, ko so pri nas razrahljali vse ukrepe za omejevanje epidemije. Takrat premier in vlada ljudem nista povedala, kakšne bodo lahko posledice tega sproščanja. Razglasili so 'dan svobode' in ljudje so bili prepričani, da je covida konec. Sprostili so se. Vendar pa bi jih morali opozoriti, da se bo virus vrnil in naj bodo še vedno previdni. Ker so bili prebivalci v vmesnem obdobju manj pozorni, so zdaj prestrašeni in tudi razburjeni. Razpoloženje je slabo in to že kar nekaj časa. Govorim za Anglijo, drugje v Združenem kraljestvu je lahko drugače. Težave se vlečejo že od brexita: polovica nas je bila za, polovica proti, in to nas je razdvojilo. Ljudje so od takrat jezni drug na drugega, epidemija pa je razmere le še poslabšala. Opazil sem, da so ljudje zdaj manj vljudni in manj potrpežljivi, manj civilizirani. Bolj so agresivni. Strah jih je; zaradi vseh novih pravil pa so tudi zbegani. Ukrepi se namreč zelo hitro spreminjajo, čemur je težko slediti. Med ljudmi prevladuje občutek, da za tiste na vrhu veljajo ena pravila, za vse preostale pa druga. Tako da … Razpoloženje v Veliki Britaniji ni dobro; trenutno nismo najbolj srečen košček sveta."
Italija je zaostrila pogoje za vstop v državo, tudi iz Slovenije. Po novem bodo prebolevniki in cepljeni ob prihodu potrebovali negativen izvid svežega testa, vse preostale pa čaka petdnevna samoizolacija. Dopisnik iz Italije Janko Petrovec je najnovejšo uredbo italijanskega zunanjega ministra poenostavil v nekaj praktičnih navodilih.
"Če ste cepljeni ali pa ste covid preboleli, potem za vstop v Italijo od danes potrebujete veljavno potrdilo PC, evropski obrazec za sledenje potnikov ter – novost – tudi svež negativen izvid največ 24 ur starega antigenskega ali največ 48 ur starega molekularnega testa. Če pa ste samo testirani, je v zraku še nekaj nejasnosti, toda prevladujoča interpretacija nove uredbe je, da vas v Italiji čaka petdnevna samoizolacija – kar seveda velja tudi v primeru, če nimate sploh nobenega potrdila. Samoizolacijo boste morali preživeti na naslovu, ki ga boste navedli v obrazcu za sledenje, po koncu pa boste morali opraviti nov test."
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Poročila o potrjenih primerih nove različice koronavirusa omikron prihajajo iz vseh koncev Evrope; med zadnjimi iz Luksemburga, Madžarske in tudi iz Slovenije. Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji, kjer v Londonu omikron predstavlja že več kot polovico vseh novih primerov. Zanimalo nas je, kaj o nevarnosti omikrona kažejo njihovi podatki.
Prof. Stephen Bustin, strokovnjak za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, pravi, da še ne moremo reči, ali omikron povzroča težji ali blažji potek covida:
Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji
Poročila o potrjenih primerih nove različice koronavirusa omikron prihajajo iz vse Evrope; med zadnjimi iz Luksemburga, Madžarske in tudi iz Slovenije. Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji, kjer v Londonu omikron predstavlja že več kot polovico vseh novih primerov. Zanimalo nas je, kaj o nevarnosti omikrona kažejo njihovi podatki.
Prof. Stephen Bustin, strokovnjak za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, pravi, da še ne moremo reči, ali omikron povzroča težji ali blažji potek covida:
"Večina podatkov o omikronu v tem trenutku še vedno prihaja iz Južne Afrike. Študije kažejo, da tretji odmerek cepiva dvigne zaščito na petinsedemdeset odstotkov. Kljub poživitvenemu odmerku se bo torej z omikronom okužilo še veliko ljudi. To že vemo. Česar pa še ne vemo, je, ali okužba z omikronom poteka v težji ali blažji obliki. Številke iz Južne Afrike kažejo, da gre za blažji potek. Vendar menim, da se oklepamo rešilne bilke. Vedeti namreč morate, da je prebivalstvo Južne Afrike v povprečju mlajše kot v Evropi. In tudi, da je odziv imunskega sistema odvisen še od genetskih predispozicij, ki pa so v Južni Afriki gotovo drugačne. V tem trenutku lahko o omikronu zagotovo rečemo le to, da je bolj nalezljiv, da ne vemo, ali povzroči težji potek, in da so za zaščito potrebni trije odmerki cepiva."
Slabe epidemične razmere so tudi v Veliki Britaniji zaostrile odnose med ljudmi.
"Uro moramo nazaj zavrteti za nekaj mesecev, ko so pri nas razrahljali vse ukrepe za omejevanje epidemije. Takrat premier in vlada ljudem nista povedala, kakšne bodo lahko posledice tega sproščanja. Razglasili so 'dan svobode' in ljudje so bili prepričani, da je covida konec. Sprostili so se. Vendar pa bi jih morali opozoriti, da se bo virus vrnil in naj bodo še vedno previdni. Ker so bili prebivalci v vmesnem obdobju manj pozorni, so zdaj prestrašeni in tudi razburjeni. Razpoloženje je slabo in to že kar nekaj časa. Govorim za Anglijo, drugje v Združenem kraljestvu je lahko drugače. Težave se vlečejo že od brexita: polovica nas je bila za, polovica proti, in to nas je razdvojilo. Ljudje so od takrat jezni drug na drugega, epidemija pa je razmere le še poslabšala. Opazil sem, da so ljudje zdaj manj vljudni in manj potrpežljivi, manj civilizirani. Bolj so agresivni. Strah jih je; zaradi vseh novih pravil pa so tudi zbegani. Ukrepi se namreč zelo hitro spreminjajo, čemur je težko slediti. Med ljudmi prevladuje občutek, da za tiste na vrhu veljajo ena pravila, za vse preostale pa druga. Tako da … Razpoloženje v Veliki Britaniji ni dobro; trenutno nismo najbolj srečen košček sveta."
Italija je zaostrila pogoje za vstop v državo, tudi iz Slovenije. Po novem bodo prebolevniki in cepljeni ob prihodu potrebovali negativen izvid svežega testa, vse preostale pa čaka petdnevna samoizolacija. Dopisnik iz Italije Janko Petrovec je najnovejšo uredbo italijanskega zunanjega ministra poenostavil v nekaj praktičnih navodilih.
"Če ste cepljeni ali pa ste covid preboleli, potem za vstop v Italijo od danes potrebujete veljavno potrdilo PC, evropski obrazec za sledenje potnikov ter – novost – tudi svež negativen izvid največ 24 ur starega antigenskega ali največ 48 ur starega molekularnega testa. Če pa ste samo testirani, je v zraku še nekaj nejasnosti, toda prevladujoča interpretacija nove uredbe je, da vas v Italiji čaka petdnevna samoizolacija – kar seveda velja tudi v primeru, če nimate sploh nobenega potrdila. Samoizolacijo boste morali preživeti na naslovu, ki ga boste navedli v obrazcu za sledenje, po koncu pa boste morali opraviti nov test."
V javnosti še naprej odmeva predlog ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki ga je potrdila tudi vlada, da bi zakon o varstvu javnega reda in miru dopolnili tako, da bi za vpitje, prepiranje ali nedostojno vedenje do poslancev, članov državnega sveta, vlade, ustavnih ali vrhovnih sodnikov ter njihovih bližnjih, lahko dobili globo od 500 do tisoč evrov. Del opozicije je že včeraj opozoril, da gre za nov represivni ukrep vlade, ki bo ščitil peščico privilegirancev in poskus utišanja protestov, ter vnovično ustvarjanje prvo- in drugorazrednih državljanov. Nekaj odzivov pravnikov pa je zbrala Jolanda Lebar.
Od jutri, 3. septembra, do vključno nedelje, 5. septembra, bo v minoritskem samostanu na Ptuju obiskovalce znova pritegnil že 32. festival Dobrote slovenskih kmetij, ki je pravi praznik slovenske kulinarike. Na njem se letos predstavlja približno 500 kmetij iz vse Slovenije s skupno skoraj tisoč izdelki. Projekt Dobrote slovenskih kmetij je skozi vsa pretekla leta s svojimi ocenjevanji dvigoval kakovost številnih domačih izdelkov slovenskih kmetij. Letos je Kmetijsko-gozdarska zbornica vzpostavila tudi spletni portal z enakim, že dobro prepoznavnim Imenom www.dobroteslovenskihkmetij.si ter nadgradila celostno podobo blagovne znamke. V tem letu, ko je Slovenija evropska gastronomska regija, bo v kulinaričnem šotoru še posebej pomembna promocija avtohtone slovenske hrane in pijač.
Lansko jesen ni minil dan, da ne bi poročali o tragični sliki v domovih za starejše. Število okuženih je naraščalo iz dneva v dan in še huje, naraščalo je tudi število smrti med oskrbovanci. V letošnjo jesen vstopamo drugače. Cepljenje in pridobljene izkušnje bodo pomagale pri novem izzivu pove sekretar skupnosti Socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik. Verjamem, da tako zahtevno obdobje, kot smo mu bili priča v drugem valu ne bo ponovilo. Domovi so izvedli številna usposabljanja, dovolj je zaščitne opreme, pripravljeni so krizni načrti. Pa vseeno. Pristojni pogrešajo sistemske spremembe, na primer na področju prezračevanja, kjer ni rešitev glede dezinfekcije zraka. Zato pozivajo državo, da zavodom zagotovi dodatne finančne vire. Lani je bila ena pomembnih težav povezana s pomanjkanjem prostora in umikanjem oskrbovancev v rdeče cone. Tudi na tem področju, ni večjih sistemskih rešitev. Krizni načrti so pripravljeni a težava lahko nastane, če bodo kapacitete zasedene. Naš predlog, da bi vzpostavili zunanje enote z vnaprej pripravljenimi ekipami, kamor bi začasno umaknili okužene, ni bil uslišan. V Skupnosti zavodov si želijo, da domov za starejše ne bi bilo treba več zapirati. Duševne stiske, ki so posledica zapiranja domov, so namreč izredno velike. Tudi pristojni na ministrstvu za delo upajo, da domov ne bo treba zapirati. A vse je odvisno od epidemiološke slike.
Včeraj je Planinski vestnik prejel res za zasluge Republike Slovenije.
V ljubljanski mestni občini je v poletnih mesecih potekalo več cestnih del, nekatera se podaljšujejo tudi v jesen. Med drugim se nadaljujejo prenove vpadnic. Po obnovi Tržaške in Dunajske je zdaj na vrsti del Celovške ceste, kar bo vplivalo na pretočnost prometa v smeri Gorenjske in z Gorenjske proti Ljubljani. Kje v Ljubljani potekajo cestna dela, je preveril Peter Močnik.
Pred začetkom novega šolskega leta se spet vrstijo pozivi k skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Ti so po mesecih šolanja na daljavo v preteklem letu doživljali najrazličnejše stiske. Ob zaprtju so otroci izgubili stik z odraslimi, ki niso njihovi starši, niso se družili z vrstniki, zaradi strahu pred vnovičnim zaprtjem pa se številni v šole vračajo brez motivacije ter s stiskami in težavami na socialnem področju. Kljub temu da mladi sicer pogosto poiščejo pomoč ob stiskah, stigma o duševnem zdravju še vedno ostaja. Strokovnjaki pa opozarjajo tudi na še vedno predolge čakalne vrste.
Ob sobotah se v avgustu jutranji in dopoldanski program odvija v živo z višje nadmorske višine! Tokrat s 1220 metrov, izpred Planinskega doma na Kumu! V Sloveniji je 46 krajinskih parkov in eden od njih je tudi Krajinski park Kum. Z vidika naravovarstva ga bo predstavila biologinja Vlasta Medvešek Crnkovič, načelnica Odseka za varstvo gorske narave v Planinskem društvu Kum Trbovlje. Poudarila bo pomen suhih in polsuhih travišč na tem območju, ki so izjemno pestra z vidika rastlinskih in živalskih vrst. Z nami bodo tudi: Marjeta Bricl, predsednica Planinskega društva Kum Trbovlje, eden od veteranov društva Janez Brinar, ki verjetno pozna vsak kamen na vrhu, Jože Prah, ki bo predstavil Zasavsko planinsko pot, Matej Strgaršek, ki bo obudil spomine na pretekle Kumske nedelje, tudi oskrbnica doma Ljudmila Ocvirk – Mili, potrkali pa bomo seveda tudi na vrata "soseda" RTV oddajnika. Za piko na i pa še koncert skupine Orlek - čisto v živo, čisto z vrha!
Danes je nov dan - Inštitut za druga vprašanja in Inštitut za študije stanovanj in prostora sta razvila, spletno mesto Najemniški SOS. V studiu Prvega programa bomo gostili Klemna Ploštajnerja iz Inštituta za študije stanovanj in prostora, ki pojasnjuje, kakšne so izkušnje najemnikov na slovenskem najemniškem trgu in kakšne so posledice neurejenih najemnih razmerij in popolnoma nereguliranega najemniškega trga.
Prehransko afero letošnjega poletja je povzročila kontaminacija široko uporabljenega aditiva E410 – gumija iz zrn rožičevca, ki je bil onesnažen z nedovoljenim rakotvornim etilen oksidom. Prva sporna živila so se na evropskem trgu pojavila že leta 2020. Na evropskem seznamu, ta se še dopolnjuje, je več kot 150 kontaminiranih živil, sladoledov, sadnih in drugih izdelkov, med njimi so tudi bio živila. Večina spornih izdelkov je bila že umaknjena s polic, potrošniki pa jih lahko tudi vrnejo v trgovino. Uprava za varno hrano je vse podrobnosti objavila na svoji spletni strani med obvestili za potrošnike. Jernejka Drolec je za nekaj pojasnil zaprosila Nadjo Škrk, predstavnico inšpekcije na Upravi za varno hrano, Magda Tušar pa je govorila z Marjano Peterman z Zveze potrošnikov Slovenije.
Sprehajalki na Jelovici sta nedavno naleteli na izredno redek prizor. Srečali sta namreč risje mladiče in njihovo mamo Aido. »Verjetnost, da se sreča mladičke risa v naravi, je blizu nič, tako da st ti dve pohodnici imeli neverjetno srečo,« je povedal koordinator projekta Lifelynx Rok Černe z Zavoda za gozdove. Posnetki risjih maldičev pa predstavljajo nedvoumen dokaz, da se risi v svojem novem domu dobro počutijo in da doselitev poteka po tako rekoč idealnem scenariju. Naj spomnimo, aprila letos so v okviru projekta Lifelynx na Jelovico izpustili risa Zoisa in Aido, na Pokljuko pa Trisa, Julijo in Lenko. Strokovnjaki domnevajo, da je precejšnja verjetnost, da je risje leglo tudi na Pokljuki. Tako namreč nakazujejo podatki o gibanju risov, katerega spremljajo s pomočjo njihovih telemetričnih ovratnic. A risov za zdaj ne želijo po nepotrebnem vznemirjati.
Prostovoljstvo se v času epidemije ni ustavilo, prej nasprotno, še okrepilo se je. Ponudba prostovoljskih del je v času poletja drugačna, ni je pa manj kot čez leto. Prostovoljstvo v veliko organizacijah predstavlja pot do novih rednih sodelavcev, a se na žalost vsi nimajo možnosti preizkusiti v prostovoljstvu.
Na paraolimpijskih igrah v Tokiu bo nastopilo 4537 športnikov iz 162 držav. Med njimi je 7 športnikov iz Slovenije. Otvoritev je spremljal športni novinar Marko Polak.
Druga polovica avgusta je v Ankaranu že vrsto let rezervirana za obisk mladih iz avstrijske Koroške, kamor prihajajo lutkarji in gledališčniki vse od Zilje do Suhe. Tam deluje 18 otroških in mladinskih lutkovnih in gledaliških skupin, letos jih je v Ankaranu enajst, vodi pa jih Milan Piko, zadolžen za gledališko dejavnost pri Krščanski kulturni zvezi Celovec. V prispevku Smilje Baranja boste slišali mlade iz Šmihela in Žitare vasi, njihovo mentorico Alenko Hain, strokovnega vodjo za gib Igorja Sviderskega in Milana Piko.
Konec avgusta 1991 se je začelo srbsko obleganje hrvaškega mesta Vukovar ob hrvaško-srbski meji. Po silovitih bojih se je bitka za strateško pomembno mesto končala 18. novembra 1991. V inforetrospektivi se vračamo 30 let v preteklost in iščemo odgovor na vprašanje - kakšen je Vukovar danes?
V češkem zdraviliškem mestu, v Karlovih Varih, poteka eden od najstarejših in najpomembnejših filmskih festivalov v tem delu Evrope – in tudi tokrat s slovensko udeležbo, pa tudi z nekaterimi slavnimi gosti, ki jih povabijo, da na festival opozorijo tudi širšo javnost, pa tudi, da jih nagradijo za njihov prispevek k sedmi umetnosti. Urban Tarman je k mikrofonu povabil tudi filmskega režiserja Olma Omerzuja, ki je sinoči imel svetovno premiero svojega novega filma Atlas Ptic, občinstvo ga je sprejelo z dolgim stoječim aplavzom.
Prebujamo z nadmorske višine 1080 metrov. V živo od 5.00 do 12.00!
Ob obveznem izpolnjevanju pogojev PCT se številnim zaposlenim zastavlja vprašanje, kaj lahko delodajalec od njih zahteva in kakšne ukrepe lahko ob neizpolnjevanju teh pogojev sproži zoper njih. Kot pojasnjuje pravnik Miha Šepec iz mariborske pravne fakultete, je testiranje lahko obvezno za dejavnosti, v katerih so zaposleni v stiku z ljudmi, stroške testiranj, ki morajo potekati v delovnem času, mora nosit delodajalec, če zaposleni redno zavrača testiranje, pa je lahko to v skrajnem primeru tudi razlog za odpoved delovnega razmerja.
Po tem, ko so talibani v Afganistanu minuli konec tedna prevzeli oblast v državi, se nadaljujejo prizadevanja za evakuacijo oseb, ki so delovale v okviru različnih zahodnih inštitucij na tem ozemlju. Med temi je tudi Ustanova za krepitev človekove varnosti ITF. Preobrat na oblasti je zaustavil njihovo pomembno delo v Afganistanu, odstranjevanje eksplozivnih sredstev. Z vodjo začasne implementacijske pisarne v Afganistanu Romanom Turšičem se je pogovarjala Rajka Pervanje.
Predstavniki ministrstev za izobraževanje in zdravje ter NIJZ-ja so danes ravnateljem vrtcev, osnovnih in srednjih šol predstavili potek pouka v bližajočem se novem šolskem letu. Glavni novosti sta, da bo pouk potekal po modelu B, torej z vsemi učenci v šolskih klopeh in da bo treba tudi na področju izobraževanja upoštevati PCT pogoj. A ravnatelji s pojasnili niso bili zadovoljni, odgovorov na konkretna vprašanja še vedno niso dobili.
Letošnje olimpijske igre so za nami, prav kmalu bomo stiskali pesti še za naše paraolimpijce v Tokiu. Na Prvem pa smo se spomnili na neke druge olimpijske igre in na bele lepotce na štirih nogah, ki izvirajo prav iz Slovenije. Vrnili smo se skoraj štiri desetletja v preteklost, v leto 1984, ko so naši lipicanci in njihovi jahači takrat še pod jugoslovansko zastavo nastopili na olimpijskih igrah v Los Angelesu in osvojili ekipno 10. mesto. To je še vedno najvidnejši rezultat slovenskih jahačev na olimpijskih igrah - ne le v dresurnem jahanju, ampak v vseh konjeniških disciplinah. Prav tako je bil to eden redkih olimpijskih nastopov lipicancev nasploh. Uspel je zaradi neomajne volje celotne ekipe, več o tem lahko preberete v knjigi Čudež leta 1984, ki je pred kratkim izšla pri založbi PANB d.o.o., s podporo Kobilarne Lipica, Konjeniške zveze Slovenije in Združenja rejcev lipicanca Slovenije. Avtor knjige Vito Avguštin nam je povedal, kako je knjiga nastajala in zakaj je bil prav ta dogodek leta 1984 tako pomemben.
Neveljaven email naslov