Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakon o volilni in referendumski kampanji pravi, da se kampanja lahko začne najprej 30 dni pred volitvami, zaključiti pa se mora najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja. Prav tako morajo liste, ki nastopajo na volitvah, v ta namen 45 dni pred volitvami odpreti poseben transakcijski račun z oznako za volilno kampanjo. Preko tega računa namreč računsko sodišče lahko nadalje sledi stroškom, katerih del ob vstopu v državni zbor povrne.
Uradni začetek volilne kampanje bo torej 24. marca, po državi pa že lahko spremljamo politične plakate, ki nagovarjajo potencialne volivce. Med njimi prevladujejo plakati strank Konkretno, Povežimo Slovenijo in SDS.
Pred začetkom uradne volilne kampanje je po Sloveniji že mogoče opaziti obilico predvolilnih plakatov, ki po zakonu spadajo v del kampanje.
Zakon o volilni in referendumski kampanji pravi, da se kampanja lahko začne najprej 30 dni pred volitvami, zaključiti pa se mora najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja. Prav tako morajo liste, ki nastopajo na volitvah, v ta namen 45 dni pred volitvami odpreti poseben transakcijski račun z oznako za volilno kampanjo. Preko tega računa namreč računsko sodišče lahko nadalje sledi stroškom, katerih del ob vstopu v državni zbor povrne.
Uradni začetek volilne kampanje bo torej 24. marca, po državi pa že lahko spremljamo politične plakate, ki nagovarjajo potencialne volivce. Med njimi prevladujejo plakati strank Konkretno, Povežimo Slovenijo in SDS. Uradni govorec liste Povežimo Slovenijo Marko Balažic pojasnjuje, da stranke na ta način svoja sporočila predstavljajo širši javnosti.
“In v tem smislu gre bolj za izgradnjo nekih gibanj, nekih strank in ne gre toliko v smeri tega, da bi šlo že za samo politično kampanjo.”
Po njegovem mnenju takšno oglaševanje pred uradnim začetkom kampanje namreč ni sporno. Kdaj torej lahko z gotovostjo trdimo, da gre za politično kampanjo? Kot pojasnjuje, ločnica v teh primerih ni tako jasna. Jasno je le, da se pod kampanjo šteje promocija 30 dni pred volitvami.
“Kar pa v bistvu stranke delajo na oglaševanju med letom in katere kreativne načine uporabljajo, je pa bolj ali manj njihova stvar. Saj navsezadnje to tudi plačajo.”
Politični analitik in nekdanji tajnik LDS Bogdan Biščak pa opozarja, da stranke s prezgodnjo kampanjo izkoriščajo nekaznovanje za to dejanje.
“Stranke lahko marsikdaj kalkulirajo, s tem da izdajo plakate, ki so recimo povsem vsebinsko naravnani, kar da naj ne bi bila volilna kampanja. Ampak v primeru Konkretno, kjer je na plakatih obraz predsednika stranke Zdravka Počivalška, je povsem jasno, da gre za volilno kampanjo. Problem je pa seveda v tem, in to stranke na ciničen način izkoriščajo, da prekrškovne oziroma kazenske določbe določajo kot prekršek, če kampanje ne končaš 24 ur pred dnevom glasovanja, ne določajo pa kot prekršek, če kampanjo začneš prej kot 30 dni pred dnevom glasovanja. Gre za nek ciničen odnos do zakona.”
Po njegovem mnenju bi bilo treba zakonsko luknjo odpraviti. Računsko sodišče odgovarja, da opravlja revizije kampanj na podlagi zakona, torej pri tistih strankah, ki imajo pravico do delnega povračila stroškov. Reagirali bi lahko šele pri povračilu stroškov, ko bodo pregledovali, ali so navedeni podatki točni. Takrat preverjajo tudi, ali je organizator volilne kampanje pravočasno odprl in zaprl poseben račun ter ali je predložil poročilo o financiranju volilne kampanje v predpisanem roku. Ker pa zakon ne predvideva kaznovanja za prezgodnjo kampanjo, temveč zgolj za prepozno končanje, v tem primeru ne morejo posredovati. Politični plakati ob cesti pa so vzbudili tudi pozornost odvetnice Nataše Pirc Musar.
“Sem rekla, da bom prav pogledala, ali si je pravo zakonodajo v tem času kaj spremenilo, ker kolikor jaz vem, je plakate možno postavljati 30 dni pred volitvami. Zdaj pa imamo kar nek `corporate marketing`. Tukaj pa pogrešam, da bi novinarji odgovorili na ta vprašanja javnosti. Skratka, da, predvolilna kampanja se je definitivno že začela.”
Kljub temu so si sogovorniki z računskim sodiščem na čelu enotni, da je 30 dni dovolj dolgo obdobje za objektivno informiranje volivcev, daljšanje kampanje pa da bi bilo nesmiselno.
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zakon o volilni in referendumski kampanji pravi, da se kampanja lahko začne najprej 30 dni pred volitvami, zaključiti pa se mora najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja. Prav tako morajo liste, ki nastopajo na volitvah, v ta namen 45 dni pred volitvami odpreti poseben transakcijski račun z oznako za volilno kampanjo. Preko tega računa namreč računsko sodišče lahko nadalje sledi stroškom, katerih del ob vstopu v državni zbor povrne.
Uradni začetek volilne kampanje bo torej 24. marca, po državi pa že lahko spremljamo politične plakate, ki nagovarjajo potencialne volivce. Med njimi prevladujejo plakati strank Konkretno, Povežimo Slovenijo in SDS.
Pred začetkom uradne volilne kampanje je po Sloveniji že mogoče opaziti obilico predvolilnih plakatov, ki po zakonu spadajo v del kampanje.
Zakon o volilni in referendumski kampanji pravi, da se kampanja lahko začne najprej 30 dni pred volitvami, zaključiti pa se mora najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja. Prav tako morajo liste, ki nastopajo na volitvah, v ta namen 45 dni pred volitvami odpreti poseben transakcijski račun z oznako za volilno kampanjo. Preko tega računa namreč računsko sodišče lahko nadalje sledi stroškom, katerih del ob vstopu v državni zbor povrne.
Uradni začetek volilne kampanje bo torej 24. marca, po državi pa že lahko spremljamo politične plakate, ki nagovarjajo potencialne volivce. Med njimi prevladujejo plakati strank Konkretno, Povežimo Slovenijo in SDS. Uradni govorec liste Povežimo Slovenijo Marko Balažic pojasnjuje, da stranke na ta način svoja sporočila predstavljajo širši javnosti.
“In v tem smislu gre bolj za izgradnjo nekih gibanj, nekih strank in ne gre toliko v smeri tega, da bi šlo že za samo politično kampanjo.”
Po njegovem mnenju takšno oglaševanje pred uradnim začetkom kampanje namreč ni sporno. Kdaj torej lahko z gotovostjo trdimo, da gre za politično kampanjo? Kot pojasnjuje, ločnica v teh primerih ni tako jasna. Jasno je le, da se pod kampanjo šteje promocija 30 dni pred volitvami.
“Kar pa v bistvu stranke delajo na oglaševanju med letom in katere kreativne načine uporabljajo, je pa bolj ali manj njihova stvar. Saj navsezadnje to tudi plačajo.”
Politični analitik in nekdanji tajnik LDS Bogdan Biščak pa opozarja, da stranke s prezgodnjo kampanjo izkoriščajo nekaznovanje za to dejanje.
“Stranke lahko marsikdaj kalkulirajo, s tem da izdajo plakate, ki so recimo povsem vsebinsko naravnani, kar da naj ne bi bila volilna kampanja. Ampak v primeru Konkretno, kjer je na plakatih obraz predsednika stranke Zdravka Počivalška, je povsem jasno, da gre za volilno kampanjo. Problem je pa seveda v tem, in to stranke na ciničen način izkoriščajo, da prekrškovne oziroma kazenske določbe določajo kot prekršek, če kampanje ne končaš 24 ur pred dnevom glasovanja, ne določajo pa kot prekršek, če kampanjo začneš prej kot 30 dni pred dnevom glasovanja. Gre za nek ciničen odnos do zakona.”
Po njegovem mnenju bi bilo treba zakonsko luknjo odpraviti. Računsko sodišče odgovarja, da opravlja revizije kampanj na podlagi zakona, torej pri tistih strankah, ki imajo pravico do delnega povračila stroškov. Reagirali bi lahko šele pri povračilu stroškov, ko bodo pregledovali, ali so navedeni podatki točni. Takrat preverjajo tudi, ali je organizator volilne kampanje pravočasno odprl in zaprl poseben račun ter ali je predložil poročilo o financiranju volilne kampanje v predpisanem roku. Ker pa zakon ne predvideva kaznovanja za prezgodnjo kampanjo, temveč zgolj za prepozno končanje, v tem primeru ne morejo posredovati. Politični plakati ob cesti pa so vzbudili tudi pozornost odvetnice Nataše Pirc Musar.
“Sem rekla, da bom prav pogledala, ali si je pravo zakonodajo v tem času kaj spremenilo, ker kolikor jaz vem, je plakate možno postavljati 30 dni pred volitvami. Zdaj pa imamo kar nek `corporate marketing`. Tukaj pa pogrešam, da bi novinarji odgovorili na ta vprašanja javnosti. Skratka, da, predvolilna kampanja se je definitivno že začela.”
Kljub temu so si sogovorniki z računskim sodiščem na čelu enotni, da je 30 dni dovolj dolgo obdobje za objektivno informiranje volivcev, daljšanje kampanje pa da bi bilo nesmiselno.
V ptujski knjižnici poteka cikel predavanj antropologa Dana Podjeda o prednostih in slabostih pametnih telefonov in elektronskih naprav. V knjižnici Ivana Potrča Ptuj namreč že deseto leto zapored pripravljajo cikel predavanj Na poti k sebi. Vsakič skušajo z več predavanji osvetliti kakšno od aktualnih družbenih tem. Tri letošnje novembrske sredine popoldneve tako Ptujčanom predava Podjed, ki ne skriva, da po njegovem v Sloveniji že zamujamo z zakonsko omejitvijo elektronskih naprav v šolah. Po prvem predavanju se je z njim pogovarjala tudi naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič.
V ljubljanskem zdravstvenem domu so se prvič sešli predstavniki ambulant za osebe brez zdravstvenega zavarovanja iz štirih slovenskih mest: Ljubljane, Maribora, Kopra in Kranja. Namen srečanja je bil, da se zdravstveni delavci, ki delajo v pro bono ambulantah, povežejo, podpirajo drug drugega ter izmenjajo izkušnje in primere dobrih praks. Pro bono ambulante obiskujejo brezdomci, odvisniki od nedovoljenih drog, migranti, tuji študenti in ljudje s socialnimi težavami.
Na ljudski univerzi Ptuj se trenutno 18 kosovskih Albank v tečaju Začetna integracija priseljencev uči slovenskega jezika. Rade bi se ga naučile zlasti zaradi vsakodnevnih opravkov, denimo obiska zdravnika in drugih ustanov, pomoči otrokom v šoli, pa tudi, da bi si našle delo. Kot denimo vzgojiteljica Dila.
V Ljubljani se je v teh dneh mudil edini človek na svetu, ki je dvakrat prebolel raka in z enim delujočim pljučnim krilom osvojil vrh Mount Everesta, nato pa še vse druge najvišje vrhove ostalih celin, se že 25x povzpel na Kilimandžaro in še bi lahko naštevali. Sean Swaner ima neverjetno pestro življenje, ki obsega dvakratno diagnozo raka, zdravljenje in prognoze dveh tednov življenja vse do kasnejše osvojitve najvišje gore na svetu.
Po osmih letih inštitut ICANNA kot mednarodni center za kanabinoide in Medicinski center Rogaška znova organizirata izobraževanje za zdravnike in zdravstvene delavce o uporabi konoplje v medicini. Dr. Tanja Bagar je direktorica in predsednica strokovnega sveta Mednarodnega inštituta za kanabinoide. Je mikrobiologinja z doktoratom z biomedicine, ki se že leta ukvarja s kanabinoidi in njihovim potencialom v medicini, in je tudi avtorica knjige Konoplja v medicini. Cirila Štuber jo je poklicala na Goričko in povedala ji je nekaj o vsebinah mednarodnega izobraževanja za zdravstvene delavce, ki bo potekalo v petek in soboto, 22. in 23. novembra.
V Rimskih Toplicah se končuje nacionalna strokovna konferenca Kreativna učna okolja. Šolski center Celje jo je pripravil petič, namenjena pa je predstavitvi novih, drugačnih ter zanimivih učnih pristopov v razredih. Tokrat so med drugim člani društva Ambasadorji nasmeha prikazali delo s terapevtskimi psi v šolah.
Haloze so morda najlepše oktobra, ko se listi vinske trte obarvajo v pravljične barve. Haloško pokrajino skozi fotografski objektiv pogosto gleda domačin Danijel Turnšek. Njegovo oko pa ne ujame le haloških vinogradov in ljudi, temveč tudi živali – tako doma kot na Arktiki, kamor ga je vodila njegova fotografska strast.
Etnografski muzej Park dediščine je ena od glavnih turističnih znamenitosti v središču občine Cirkulane, ki je obiskovalcem na ogled že dobra tri leta. Z ureditvijo tipične haloške domačije s cimprano hišo, manjšim hlevom in kolarnico s skednjem so uspeli ohraniti vsaj del originalne stavbne dediščine preteklih rodov. O nastanku Parka dediščine, običajih prejšnjih rodov in razvoju turizma v zadnjih letih se je Julija Kandare pogovarjala z Zvonkom Bratuškom, predsednikom Turističnega društva Cirkulane, in Jernejem Golcem, direktorjem zavoda Podeželsko razvojno jedro Halo.
V tem tednu poteka mednarodna kampanja o pomenu obveščanja in osveščanja o domnevnih neželenih učinkih zdravil. Medtem ko zdravila zdravijo številne bolezni, imajo lahko tudi škodljive, nepričakovane učinke, ki pa jih s pravilno rabo lahko preprečimo oziroma zmanjšamo. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo farmacevti v lekarnah, ki lahko bolnikom svetujejo varno uporabo zdravil, prehranskih dopolnil in medicinskih pripomočkov. O varni rabi zdravil smo se pogovarjali s predsednico lekarniške zbornice, Darjo Potočnik Brenčič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zdaj je že znano, da se v Belo hišo vrača Donald Trump. Odzivi se vrstijo od vsepovsod, mi pa smo o izidu ameriških predsedniških volitev govorili z našim komentatorjem Matejem Šurcem.
Za ustvarjalce dnevnega programa je prva novembrska sreda prav posebna, saj se bodo od pol desete do 17-ih oglašali iz našega mobilnega studia v Cirkulanah v Halozah. V ta še precej neodkrit in prelep košček Slovenije so se odpravili Gabrijela Milošič, Julija Kandare, Cirila Štuber, Rok Valenčič, Mitja Groznik in Blaž Kumše. Da bosta misel in predstava jasnejši, pa zdajle nekajminutna razglednica Cirkulan in Haloz skozi oči kolegice Julije Kandare in županje Cirkulan Antonije Žumbar.
Ameriški volivci danes odločajo, ali se bo v Belo hišo vrnil Trump ali pa bo država s Kamalo Harris dobila prvo predsednico. Javnomnenjske ankete so tik pred volitvami kazale, da sta kandidata v nihajočih državah izenačena. Dogajanje osvetljuje Matej Šurc.
Mesec november prek gibanja Movember v ospredje izpostavlja opozorilo, kako pomembno je zdravje moških. Prepoznavni znak mednarodnega gibanja so brki, ki naj bi si jih moški predzadnji mesec v letu pustili rasti. Vsakoletni projekt opozarja, da moški v povprečju umrejo skoraj 5 let prej kot ženske. Opozarja na preventivo in pravočasno odkrivanje različnih vrst raka. Izpostavlja pa se tudi vedno zapostavljeno duševno zdravje. V Sloveniji je po podatkih NIJZ je vsaka petdeseta smrt samomor. Moški si v primerjavi z ženskami skoraj štirikrat pogosteje sodijo sami. Duševno zdravje je med moškimi pomembna, vendar skrita težava, s čemer se strinja tudi psiholog dr. Andrej Perko.
Vsi ljudje bomo v nekem trenutku umrli, do takrat pa je prav, da živimo čim bolj polno življenje, tudi ko smo resno bolni in se naše življenje izteka. Kako lahko izkažemo spoštovanje ter ohranimo dostojanstvo resno bolnim in umirajočim? Kako dojemamo smrt danes in zakaj jo odrivamo iz našega življenja? Zakaj je pomembno, da človek ne umre sam? Zakaj je v tej luči izjemno pomembna krepitev paliativne oskrbe? O tem v tokratni posebni praznični oddaji v terminu ob 17.00 na Prvem. Gostje: dr. Maja Ebert Moltara, vodja paliativnega tima na Onkološkem inštitutu in državna koordinatorica paliativne oskrbe; dr. Gabriel Kavčič, župnik v Župniji Vipava in moralni teolog; Olga Petrak, zastopnica pacientovih pravic.
Plečnikove Žale, ki se nahajajo nekoliko stran od centra Ljubljane, predstavljajo največje pokopališče v Sloveniji. Odprle so se leta 1906, danes pa obsegajo 38 hektarjev površin s 40 tisoč grobovi in več kot 150 tisoč pokopanimi. Poleg vloge pokopališča pa imajo še veliko umetniško in arhitekturno vrednost. Večino Žal je zasnoval Jože Plečnik, pri ureditvi pokopališča in nagrobnikov pa so sodelovali tudi drugi pomembni arhitekti, kot so Ivan Vurnik, Edvard Ravnikar, Vlasto Kopač in drugi. Po ljubljanskih Žalah se je sprehodila Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.
Osrednje vprašanje posebne praznične oddaje ob dnevu reformacije je, kako revolucionarni duh protestantizma 16. stoletja nagovarja sociokulturni in duhovni okvir slovenstva v današnjem času. Gostje: mag. Leon Novak, škof evangeličanske cerkve v Sloveniji; akademik dr. Marko Jesenšek, slavist, strokovnjak za zgodovino slovenskega jezika; dr. Borut Holcman, prof. pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru; dr. Klaudija Sedar, jezikoslovka, direktorica murskosoboškega Zavoda Primož Trubar.
Lahko bi rekli, da je bil to skupen imenovalec posveta in konference, ki sta potekala ta mesec v Ljubljani. Na posvetu v Državnem svetu z naslovom Mobilnost in spletna dostopnost za invalide in starejše – povezovanje znanj in izkušenj za vključujočo družbo - so strokovnjaki predstavili različne vidike mobilnosti invalidov in starejših ter rešitve, ki jih želijo povezati v enotno državno platformo z imenom Zgodba petih prostorov. Ta bo omogočila boljšo kakovost življenja oseb z različnimi invalidnostmi. Na konferenci Vključujoča in dostopna družba – Nove investicije in skupni razvoj pa so predstavili dosedanje delo na področju dostopnosti in se zavzeli, kako v lokalnem okolju spodbuditi sodelovanje pri načrtovanju novih investicij.
V Volkswagnu, največjem evropskem avtomobilskem proizvajalcu, ki napoveduje zapiranje tovarn, rezanje plač in odpuščanja, je danes potekal drugi krog pogajanj s sindikati, ki grozijo s stavkami. Zakaj je podjetje v težavah, kaj pravijo poslovni rezultati, ali smo priča začetku konca velikega nemškega izvoznega čudeža in blagostanja? Z dopisnico RTV iz Nemčije Majo Derčar.
Tekstilna industrija je takoj za naftno druga največja onesnaževalka na svetu. Slovenska gospodinjstva so lansko leto zbrala več kot 1800 ton odpadnih oblačil, kažejo podatki Statističnega urada. Da je hitra moda, torej prodaja cenenih oblačil za le nekaj evrov in sledenje hitro spreminjajočim se modnim trendom, velik problem sodobnega časa, priča tudi raziskava društva Ekologi brez meja iz leta 2019.
Neveljaven email naslov