Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakon o volilni in referendumski kampanji pravi, da se kampanja lahko začne najprej 30 dni pred volitvami, zaključiti pa se mora najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja. Prav tako morajo liste, ki nastopajo na volitvah, v ta namen 45 dni pred volitvami odpreti poseben transakcijski račun z oznako za volilno kampanjo. Preko tega računa namreč računsko sodišče lahko nadalje sledi stroškom, katerih del ob vstopu v državni zbor povrne.
Uradni začetek volilne kampanje bo torej 24. marca, po državi pa že lahko spremljamo politične plakate, ki nagovarjajo potencialne volivce. Med njimi prevladujejo plakati strank Konkretno, Povežimo Slovenijo in SDS.
Pred začetkom uradne volilne kampanje je po Sloveniji že mogoče opaziti obilico predvolilnih plakatov, ki po zakonu spadajo v del kampanje.
Zakon o volilni in referendumski kampanji pravi, da se kampanja lahko začne najprej 30 dni pred volitvami, zaključiti pa se mora najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja. Prav tako morajo liste, ki nastopajo na volitvah, v ta namen 45 dni pred volitvami odpreti poseben transakcijski račun z oznako za volilno kampanjo. Preko tega računa namreč računsko sodišče lahko nadalje sledi stroškom, katerih del ob vstopu v državni zbor povrne.
Uradni začetek volilne kampanje bo torej 24. marca, po državi pa že lahko spremljamo politične plakate, ki nagovarjajo potencialne volivce. Med njimi prevladujejo plakati strank Konkretno, Povežimo Slovenijo in SDS. Uradni govorec liste Povežimo Slovenijo Marko Balažic pojasnjuje, da stranke na ta način svoja sporočila predstavljajo širši javnosti.
“In v tem smislu gre bolj za izgradnjo nekih gibanj, nekih strank in ne gre toliko v smeri tega, da bi šlo že za samo politično kampanjo.”
Po njegovem mnenju takšno oglaševanje pred uradnim začetkom kampanje namreč ni sporno. Kdaj torej lahko z gotovostjo trdimo, da gre za politično kampanjo? Kot pojasnjuje, ločnica v teh primerih ni tako jasna. Jasno je le, da se pod kampanjo šteje promocija 30 dni pred volitvami.
“Kar pa v bistvu stranke delajo na oglaševanju med letom in katere kreativne načine uporabljajo, je pa bolj ali manj njihova stvar. Saj navsezadnje to tudi plačajo.”
Politični analitik in nekdanji tajnik LDS Bogdan Biščak pa opozarja, da stranke s prezgodnjo kampanjo izkoriščajo nekaznovanje za to dejanje.
“Stranke lahko marsikdaj kalkulirajo, s tem da izdajo plakate, ki so recimo povsem vsebinsko naravnani, kar da naj ne bi bila volilna kampanja. Ampak v primeru Konkretno, kjer je na plakatih obraz predsednika stranke Zdravka Počivalška, je povsem jasno, da gre za volilno kampanjo. Problem je pa seveda v tem, in to stranke na ciničen način izkoriščajo, da prekrškovne oziroma kazenske določbe določajo kot prekršek, če kampanje ne končaš 24 ur pred dnevom glasovanja, ne določajo pa kot prekršek, če kampanjo začneš prej kot 30 dni pred dnevom glasovanja. Gre za nek ciničen odnos do zakona.”
Po njegovem mnenju bi bilo treba zakonsko luknjo odpraviti. Računsko sodišče odgovarja, da opravlja revizije kampanj na podlagi zakona, torej pri tistih strankah, ki imajo pravico do delnega povračila stroškov. Reagirali bi lahko šele pri povračilu stroškov, ko bodo pregledovali, ali so navedeni podatki točni. Takrat preverjajo tudi, ali je organizator volilne kampanje pravočasno odprl in zaprl poseben račun ter ali je predložil poročilo o financiranju volilne kampanje v predpisanem roku. Ker pa zakon ne predvideva kaznovanja za prezgodnjo kampanjo, temveč zgolj za prepozno končanje, v tem primeru ne morejo posredovati. Politični plakati ob cesti pa so vzbudili tudi pozornost odvetnice Nataše Pirc Musar.
“Sem rekla, da bom prav pogledala, ali si je pravo zakonodajo v tem času kaj spremenilo, ker kolikor jaz vem, je plakate možno postavljati 30 dni pred volitvami. Zdaj pa imamo kar nek `corporate marketing`. Tukaj pa pogrešam, da bi novinarji odgovorili na ta vprašanja javnosti. Skratka, da, predvolilna kampanja se je definitivno že začela.”
Kljub temu so si sogovorniki z računskim sodiščem na čelu enotni, da je 30 dni dovolj dolgo obdobje za objektivno informiranje volivcev, daljšanje kampanje pa da bi bilo nesmiselno.
4540 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zakon o volilni in referendumski kampanji pravi, da se kampanja lahko začne najprej 30 dni pred volitvami, zaključiti pa se mora najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja. Prav tako morajo liste, ki nastopajo na volitvah, v ta namen 45 dni pred volitvami odpreti poseben transakcijski račun z oznako za volilno kampanjo. Preko tega računa namreč računsko sodišče lahko nadalje sledi stroškom, katerih del ob vstopu v državni zbor povrne.
Uradni začetek volilne kampanje bo torej 24. marca, po državi pa že lahko spremljamo politične plakate, ki nagovarjajo potencialne volivce. Med njimi prevladujejo plakati strank Konkretno, Povežimo Slovenijo in SDS.
Pred začetkom uradne volilne kampanje je po Sloveniji že mogoče opaziti obilico predvolilnih plakatov, ki po zakonu spadajo v del kampanje.
Zakon o volilni in referendumski kampanji pravi, da se kampanja lahko začne najprej 30 dni pred volitvami, zaključiti pa se mora najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja. Prav tako morajo liste, ki nastopajo na volitvah, v ta namen 45 dni pred volitvami odpreti poseben transakcijski račun z oznako za volilno kampanjo. Preko tega računa namreč računsko sodišče lahko nadalje sledi stroškom, katerih del ob vstopu v državni zbor povrne.
Uradni začetek volilne kampanje bo torej 24. marca, po državi pa že lahko spremljamo politične plakate, ki nagovarjajo potencialne volivce. Med njimi prevladujejo plakati strank Konkretno, Povežimo Slovenijo in SDS. Uradni govorec liste Povežimo Slovenijo Marko Balažic pojasnjuje, da stranke na ta način svoja sporočila predstavljajo širši javnosti.
“In v tem smislu gre bolj za izgradnjo nekih gibanj, nekih strank in ne gre toliko v smeri tega, da bi šlo že za samo politično kampanjo.”
Po njegovem mnenju takšno oglaševanje pred uradnim začetkom kampanje namreč ni sporno. Kdaj torej lahko z gotovostjo trdimo, da gre za politično kampanjo? Kot pojasnjuje, ločnica v teh primerih ni tako jasna. Jasno je le, da se pod kampanjo šteje promocija 30 dni pred volitvami.
“Kar pa v bistvu stranke delajo na oglaševanju med letom in katere kreativne načine uporabljajo, je pa bolj ali manj njihova stvar. Saj navsezadnje to tudi plačajo.”
Politični analitik in nekdanji tajnik LDS Bogdan Biščak pa opozarja, da stranke s prezgodnjo kampanjo izkoriščajo nekaznovanje za to dejanje.
“Stranke lahko marsikdaj kalkulirajo, s tem da izdajo plakate, ki so recimo povsem vsebinsko naravnani, kar da naj ne bi bila volilna kampanja. Ampak v primeru Konkretno, kjer je na plakatih obraz predsednika stranke Zdravka Počivalška, je povsem jasno, da gre za volilno kampanjo. Problem je pa seveda v tem, in to stranke na ciničen način izkoriščajo, da prekrškovne oziroma kazenske določbe določajo kot prekršek, če kampanje ne končaš 24 ur pred dnevom glasovanja, ne določajo pa kot prekršek, če kampanjo začneš prej kot 30 dni pred dnevom glasovanja. Gre za nek ciničen odnos do zakona.”
Po njegovem mnenju bi bilo treba zakonsko luknjo odpraviti. Računsko sodišče odgovarja, da opravlja revizije kampanj na podlagi zakona, torej pri tistih strankah, ki imajo pravico do delnega povračila stroškov. Reagirali bi lahko šele pri povračilu stroškov, ko bodo pregledovali, ali so navedeni podatki točni. Takrat preverjajo tudi, ali je organizator volilne kampanje pravočasno odprl in zaprl poseben račun ter ali je predložil poročilo o financiranju volilne kampanje v predpisanem roku. Ker pa zakon ne predvideva kaznovanja za prezgodnjo kampanjo, temveč zgolj za prepozno končanje, v tem primeru ne morejo posredovati. Politični plakati ob cesti pa so vzbudili tudi pozornost odvetnice Nataše Pirc Musar.
“Sem rekla, da bom prav pogledala, ali si je pravo zakonodajo v tem času kaj spremenilo, ker kolikor jaz vem, je plakate možno postavljati 30 dni pred volitvami. Zdaj pa imamo kar nek `corporate marketing`. Tukaj pa pogrešam, da bi novinarji odgovorili na ta vprašanja javnosti. Skratka, da, predvolilna kampanja se je definitivno že začela.”
Kljub temu so si sogovorniki z računskim sodiščem na čelu enotni, da je 30 dni dovolj dolgo obdobje za objektivno informiranje volivcev, daljšanje kampanje pa da bi bilo nesmiselno.
S katerimi konkretnimi ukrepi in politikami zagotoviti spoštovanje ene ključnih človekovih pravic, pripoznanih tudi v okviru Organizacije združenih narodov, pravice do zdravega življenjskega okolja. To je bilo ključno vprašanje četrtega predsedničinega foruma, ki ga je Nataša Pirc Musar pripravila danes na Brdu pri Kranju. O grožnjah okolju in rešitvah so razpravljali predstavniki politike, akademske sfere in civilne družbe. Kot ključno grožnjo so najpogosteje izpostavili podnebne spremembe, med rešitvami pa vse od zmanjšanja hitrosti vožnje na avtocestah do radikalne preobrazbe gospodarskega sistema. Javno in pisno predstavljene zamisli o ukrepih namerava predsednica Nataša Pirc Musar - kot pravi - združiti v poseben manifest.
Raziskovalcem so letos pri odkrivanju ogrožene kače, ki živi tudi v slovenski Istri – progastega goža – spet pomagali ljubitelji narave. Letošnja akcija je bila še uspešnejša kot tista izpred štirih let, saj so raziskovalci prejeli več kot 50 sporočil, da so bile opažene različne vrste kač iz vse Slovenije. Med njimi je bilo tudi pet opažanj progastega goža. S katero kačo pa lahko progastega goža zamenjamo, katere so njegove zanimive lastnosti, zakaj je ogrožen in zakaj je koristen tudi za človeka? Več o tem v prispevku Lucije Vidergar. Bere Julija Kandare.
Uporaba mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav je del našega vsakdana. Telefoni so postali podaljšek rok številnih otrok že v osnovnih šolah ali celo še prej. Starostna meja njihove uporabe je namreč vse nižja. Da bi učence privabili k odgovornemu ravnanju, je več evropskih držav že prepovedalo uporabo novih tehnologij v osnovnih in srednjih šolah. Slovenija enotnega pristopa na tem področju še nima, se pa, kot navajajo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, obetajo zakonske spremembe. O zasvojenosti s pametnimi telefoni, se je Julija Kandare pogovarjala z Miho Kramlijem, vodjo Centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Kako se na šoli soočajo s to problematiko, ji je povedala Tjaša Trampuž, učiteljica slovenščine na OŠ Dragomirja Benčiča-Brkina Hrpelje. Z Alenko Prezelj, Slovenko, ki z družino živi na Nizozemskem, pa sta govorili o njihovi prepovedi v tamkajšnjih osnovnih in srednjih šolah, ki ga je uvedlo pristojno ministrstvo.
Evropska noč raziskovalcev obsega letos 58 različnih projektov v 25 državah. Pri nas je letos fokus usmerjen na dva sodobna fenomena, ki se v določenih vidikih tudi nekoliko povezana, namreč lažne novice in umetna inteligenca.
Za dejavnosti Slovencev v sosednjih državah in po svetu so ministrstva lani namenila 16 milijonov 322 tisoč evrov, od tega več kot 11 milijonov Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Nekaj več kot 2 milijona je, predvsem Slovencem po svetu, razdelilo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Ministrstvo za gospodarstvo pa je razdelilo skoraj milijon evrov pomoči. To je v primerjavi z letom 2022 kar za 70 odstotkov več. Velika večina tega denarja - kar dobre tri četrtine - so šle v Porabje. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan za prihodnja štiri leta napoveduje korenito zvišanje pomoči in sicer kar 10 milijonov evrov. Denar za prihodnji dve leti je, kot pravi, zagotovljen v proračunih. Kako ga bodo delili in kdo bo nadzoroval porabo?
Neugodni delovni pogoji, nezmožnost kariernega napredovanja in nekonkurenčno plačilo so glavni razlogi za pomanjkanje strokovnih kadrov v lekarniških enotah po državi. Zaradi kritičnega stanja v javnem zdravstvenem sektorju, so številne lekarne spremenile delovni čas ali celo zaprle svoja vrata. Poleg javnih lekarniških zavodov, med katerimi je v najtežjem položaju Javni zavod Lekarna Ljubljana z največ lekarniškimi enotami, se s kadrovsko stisko spoprijemajo tudi zasebni izvajalci s koncesijo in bolnišnice. O ukrepih za izboljšanje farmacevtskega stanja, ki se z leti le poslabšuje, se je Julija Kandare pogovarjala z magistrico Darjo Potočnik Benčič, predsednico Lekarniške zbornice. Zakaj bodočih magistrov farmacije delo v lekarnah ne privlači, pa ji je povedala 26-letna študentka farmacije iz Litije.
Napovedi so se uresničile: Hrvaška bo s 1. januarjem uvedla davek na nepremičnine. Znašal bo od 0,60 evra do osem evrov na kvadratni meter. Lokalne skupnosti bodo njegovo višino določale same. Podrobnosti je včeraj predstavil finančni minister Marko Primorac. Iz Zagreba poroča Tanja Borčič Bernard.
Palača organizacije združenih narodov odpira vrata splošni razpravi svetovnih voditeljev zasedanja Generalne skupščine. Ta poteka v senci vojne na Bližnjem vzhodu, uničenja Gaze in razplamtevanja spopadov Izraela s Hezbolahom, v senci vojne v Ukrajini pa tudi vse hujšega, a medijsko pogosto spregledanega konflikta v Sudanu. Vsi ti primeri kažejo tudi, kako šibka je svetovna organizacija v vlogi globalnega varuha miru in da se je marsikje potrebno zadovoljiti z vlogo OZN, ki jo opravlja na ravni agencij. Tudi o tem se je naš ameriški dopisnik Andrej Stopar včeraj v New Yorku pogovarjal s predsednikom slovenske vlade Robertom Golobom.
Danes je Ekološki dan Evropske unije. V Sloveniji ga letos obeležujemo prvič. V organizaciji kmetijskega ministrstva in mestne občine Ljubljana na Gospodarskem razstavišču ves dan potekajo različni dogodki za ozaveščanje o ekološkem kmetovanju in o prednostih ekološke hrane. Na ekološki tržnici se predstavljajo ekološki kmetje, učenci Vojnika in vrhunski kuharski mojstri kuhajo jedi iz ekoloških živil, ekološko hrano promovirajo športniki. Dopoldanski posvet pa je naslavljal vprašanje, kako zagotoviti več lokalne ekološke hrane v javne zavode in kakšna je pri tem vloga lokalnih skupnosti. Več v prispevku Jernejke Drolec.
Letos ponovno praznujemo dan slovenskega športa. To je pomemben praznik za promocijo tako rekreativnega kot profesionalnega športa. Tokrat so se organizatorji dogodka na Kongresnem trgu odločili, da bodo praznovali predvsem skupaj z našimi najmlajšimi. Ti so se tokrat pomerili v različnih športnih igrah. Naloga odraslih je, da otroke spodbujajo pri ukvarjanju s telesno dejavnostjo. Ta pa lahko pomeni tudi zabavo, druženje in sprostitev. Fotografija: Dan slovenskega športa na Kongresnem trgu v Ljubljani v organizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije (Foto: BoBo)
V Sloveniji smo bili v zadnjih petnajstih, dvajsetih letih priča izjemnemu razcvetu slovenske kulinarike, predvsem tiste na višjem nivoju, kar potrjujejo tudi najbolj znani kulinarični vodniki. So se pa kar nekako izgubile tradicionalne, domače slovenske gostilne, ki so pravzaprav temelj slovenske gastronomije. Tudi zato so se na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Slovenski turistični organizaciji in Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport odločili, da ponovno zaženejo projekt Gostilna Slovenija. Predstavitve te prenovljene blagovne znamke, katere člani lahko postanejo le skrbno izbrane gostilne s tradicijo, se je udeležila Andreja Čokl.
Novembra se bomo izrekali o 9 do 15 mliijard evrov vrednem projektu drugega bloka nuklearke. Kako se izogniti scenariju Teša 6, kaj bomo z odpadki, kaj pa že videne podražitve po Evropi? In nenazadnje, novega bloka še 15 ali 20 let ne bo - treba bo najti rešitve tudi za vmesno obdobje.
Zamude, večkratni prestopi in vožnja z nadomestnimi avtobusi so v zadnjih letih pri nas postali nekaj vsakdanjega. Nova realnost potovanja s Slovenskimi železnicami se kaže v nezadovoljstvu ljudi, zlasti dnevnih delovnih migrantov, ki zaradi del na železniških tirih zamujajo v šolo, službo in po drugih opravkih. Zakaj vlaki oziroma nadomestni avtobusi zamujajo in kje so še načrtovana gradbena dela, je Julija Kandare poizvedela pri Primožu Kokalju, koordinatorju nadomestnih prevozov po Sloveniji pri Slovenskih železnicah. Naključne redne potnike na železniški postaji pa je vprašala, kako ocenjujejo trenutno stanje prevozov z javnim potniškim prometom.
Kako bo k varnosti pacientov v našem zdravstvenem sistemu prispeval predlagani zakon o kakovosti v zdravstvu, ki ga je vlada v ponedeljek poslala v parlamentarni postopek? O tem smo se ob svetovnem dnevu varnosti pacientov pogovarjali z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel. Govorili smo tudi o obvladovanju napak, škodljivih dogodkov, o javni objavi izidov zdravljenja v bolnišnicah ter o odgovornosti vseh deležnikov v zdravstvu za večjo varnost in vzpostavljanju varnostne kulture.
Danes je Svetovni dan varnosti pacientov, ki je posvečen izboljšanju diagnostike za varnost pacientov. Danes več kot 30 zdravstvenih ustanov odpira svoja vrata, ljudem predstavljajo svoje delo, potekajo številni drugi dogodki, delavnice in predavanja, predstavitve društev bolnikov. Z radijskima dopisnikoma Jožetom Žuro in Aljano Jocif smo preverili, kako današnji svetovni dan obeležujejo v Novem mestu in na Gorenjskem.
V vsaj tretjini slovenskih občin bodo ta teden vseh sedem dni zaprte ulice, trgi in parkirišča. Avtomobili bodo te prostore odstopili otroški igri, kolesarjenju, pešačenju, poležavanju ob branju knjige in s tem opozorili, da vse prevelik del našega prostora zasedajo avtomobili. Čeprav se vse bolj zavedamo, da je to problem, pa prekomeren avtomobilski promet ostaja eden ključnih razvojnih izzivov Slovenije, s katerim se spopadamo precej neuspešno. Za prihod v glavno mesto, ki sprejema dnevno velik del migracij tako na delovna mesta kot v izobraževalne ustanove, še vedno večina izbere osebni avto, kljub temu, da si nihče ne želi stati v zastojih, ki veliko stanejo in povzročajo ogromno okoljsko škodo. Uporaba javnega potniškega prometa upada.
Kako zagotoviti, da bodo podjetja delovala čim bolj trajnostno, v sozvočju z lokalnim okoljem, zaposlenimi in državo? Kako preprečiti, da bi zaradi upokojevanja ustanoviteljev številnih malih podjetji, nastalih po osamosvojitvi, ta nehala poslovati? Eden od možnih načinov za doseganje teh ciljev je delavsko lastništvo, so prepričani v podjetjih, ki to že poznajo. Svoje izkušnje so predstavili na nedavnem srečanju v trboveljskem podjetniškem pospeševalniku Katapult. Obstaja več različnih oblik lastništva zaposlenih v podjetju, pristojno ministrstvo za solidarno prihodnost pa kot najboljšo ocenjuje lastniško zadrugo zaposlenih in jo namerava podpreti tudi s posebnim zakonom.
Slovenijo je obiskal eden najbolj uglednih in hkrati tudi finančno uspešnih znanstvenikov na svetu Nobelov nagrajenec Gregory Winter. Njegovo znanje je za človeštvo neprecenljivo; z zdravili, ki jim je odprl pot, se zdravi več deset milijonov bolnikov. Z Nobelovo nagrado nagrajeni molekularni biolog je včeraj popoldan svojo zgodbo o uspehu predstavil v polni predavalnici Fakultete za farmacijo. Po predavanju ga je pred radijski mikrofon ujel Iztok Konc in prof. Winter je odgovoril na nekaj vprašanj. Foto: Prvi
Divje kampiranje, vožnja s kolesi na zavarovanih območjih, kopanje v visokogorskih jezerih in potokih. To je le nekaj kršitev, s katerimi se soočajo nadzorniki v našem edinem narodnem parku. Kako se Triglavski narodni park bori proti kršitvam, ki ogrožajo njegovo neokrnjeno naravo? Vodja naravovarstvenih nadzornikov v TNP Sašo Hrovat je spregovoril tudi o kaznih za kršitelje in izzivih, s katerimi se sooča park zaradi neodgovornih obiskovalcev.
V letu 2023 je zaradi prevelike hitrosti v prometnih nesrečah umrlo 32 udeležencev. Verjetno katerega izmed nas nizke omejitve motijo, vendar so ključne za ohranjanje prometne varnosti. Za boljše rezultate v občinah nameščajo različne hitrostne ovire in opozorila. Strokovnjaki ugotavljajo, da je med učinkovitejšimi tako imenovana pametna prometna signalizacija, ki tudi manj posega v fizično okolje. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.
Neveljaven email naslov