Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos obeležujemo leto Edvarda Ravnikarja, najvidnejšega predstavnika slovenske modernističnbe arhitekture. Posvečen mu je tudi simpozij, ki ga v okviru Dneva arhitektov v Novi Gorici prireja Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. V tem okviru podeljujejo tudi strokovna priznanja arhitektom, prostorskim načrtovalcem in krajinskim arhitektom. Platinasti svinčnik za obsežen opus in vrhunske dosežke sta prejela dr. Aleš Mlakar za področje krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja in prof. dr. Aleš Vodopivec za področje arhitekture.
»Verjetno gre za enega najbolj izobraženih in pronicljivih mislecev na področju arhitekture pri nas, pa tudi za publicista, ki je s svojim kritičnim pogledom na stroko marsikdaj vitalno vplival na dogajanje znotraj arhitekturne in urbanistične stroke.« Tako v utemeljitvi nagrade preberemo o prof. dr. Alešu Vodopivcu, ki je dejaven tako v teoriji kot v praksi. Kot pedagog je na Fakulteti za arhitekturo deloval trideset let in se mu praksa zdi neločljivo povezana s teorijo.
Nagrada je lahko tudi priložnost za pogled na preteklo delo – prav to pa izpostavlja tudi odličje patinasti svinčnik, namenjeno realizacijam starejšega datuma. Letos ga je prejel pokopališki kompleks Srebrniče pri Novem mestu, katerega soavtor je tudi Vodopivec. Kakšno vlogo ima za arhitekturno stroko tovrsten pogled nazaj in kaj je čas omogočil v primeru vrednotenja Srebrnič, ki so kot prvo gozdno pokopališče predstavljalo povsem nov model in novo tipologijo ureditve, čas pa je izpostavil še druge kvalitete? Za svoje delo je Vodopivec prejel več nagrad, med drugim tudi Plečnikovo in nagrado piranesi, zelo zgodaj pa se je že tudi zavedal problema ohranjanja kakovostnih del iz obdobja modernizma – tako njegova prenova Festivalne dvorane na Bledu velja za eno prvih doslednih prenov slovenske modernistične arhitekture. Kot pisec se je posvečal tudi delu Edvarda Ravnikarja in tako prispeval k zavedanju o njegovi pomembnosti in pripomogel k ohranitvi njegove arhitekture.
Platinasti svinčnik za področje prostorskega načrtovanja in krajinske arhitekture je prejel dr. Aleš Mlakar, ki po besedah žirije sodi med najprepoznavnejše in najbolj dejavne prostorske načrtovalce v državi. Njegovo delo med drugim obsega načrtovanje prostorskih aktov, sodelovanje na konferencah in izvajanje projektov. V preteklosti je med drugi prispeval k zgraditvi avtocestnega križa, trenutno pa sodeluje pri projektu Kamniške železniške proge. Glede priprave državnih prostorskih načrtov izpostavlja, da gre za kompleksne in dolgotrajne postopke, osnovno vodilo pa je presoja, kaj družba dejansko potrebuje. Sodeloval je tudi pri pripravi izhodišč za krajinsko politiko Slovenije, ki temelji na evropski konvenciji o krajini. Ta nalaga vsem podpisnicam, da se ukvarjajo z varstvom, načrtovanjem in upravljanjem krajin. Pri tem je eno od osnovnih vodil, da se ukvarjajo tudi z razvrednotenimi krajinami. Izhodišča za krajinsko politiko Slovenije pa določajo osnovne smeri razvoja in ohranjanja krajine, saj je ta podvržena velikim spremembam. Že vse od začetka svoje skoraj 30 let dolge profesionalne kariere pa Mlakar, ki deluje tudi kot pedagog, pomembno prispeva k razvoju in dobri praksi urejanja prostora, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja, še preberemo v utemeljitve, ter da je med drugim prejel priznanje Društva krajinskih arhitektov.
Zlati svinčnik 2023 za področje prostorskega načrtovanja prejme ureditev romskega naselja Brezje-Žabjak. Odgovorna prostorska načrtovalka je bila mag. Jelka Hudoklin, ureditev pa je z izrazito interdisciplinarnim pristopom in aktivnim vključevanjem uporabnikom uspela pomembno prispevati k reševanju tovrstne problematike. Zlati svinčnik 2023 za odlično izvedbo so prejeli Dans arhitekti za prenovo dveh vrstnih hiš, biro Enota za bazenski kompleks Češča vas, Vrtec Kočevje, enota Čebelica arhitektov Svet vmes in krajinskih arhitektov Kolektiv Tektonika, nadkritje ostalin cerkve Sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji biroja Medprostor ter most za pešce in kolesarje v Irči vasi avtorjev Jereb in Budja arhitekti, Ponting ter Pipenbaher inženirji. Častni član ZAPS pa je postal dr. Andrej Goljar.
Letos obeležujemo leto Edvarda Ravnikarja, najvidnejšega predstavnika slovenske modernističnbe arhitekture. Posvečen mu je tudi simpozij, ki ga v okviru Dneva arhitektov v Novi Gorici prireja Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. V tem okviru podeljujejo tudi strokovna priznanja arhitektom, prostorskim načrtovalcem in krajinskim arhitektom. Platinasti svinčnik za obsežen opus in vrhunske dosežke sta prejela dr. Aleš Mlakar za področje krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja in prof. dr. Aleš Vodopivec za področje arhitekture.
»Verjetno gre za enega najbolj izobraženih in pronicljivih mislecev na področju arhitekture pri nas, pa tudi za publicista, ki je s svojim kritičnim pogledom na stroko marsikdaj vitalno vplival na dogajanje znotraj arhitekturne in urbanistične stroke.« Tako v utemeljitvi nagrade preberemo o prof. dr. Alešu Vodopivcu, ki je dejaven tako v teoriji kot v praksi. Kot pedagog je na Fakulteti za arhitekturo deloval trideset let in se mu praksa zdi neločljivo povezana s teorijo.
Nagrada je lahko tudi priložnost za pogled na preteklo delo – prav to pa izpostavlja tudi odličje patinasti svinčnik, namenjeno realizacijam starejšega datuma. Letos ga je prejel pokopališki kompleks Srebrniče pri Novem mestu, katerega soavtor je tudi Vodopivec. Kakšno vlogo ima za arhitekturno stroko tovrsten pogled nazaj in kaj je čas omogočil v primeru vrednotenja Srebrnič, ki so kot prvo gozdno pokopališče predstavljalo povsem nov model in novo tipologijo ureditve, čas pa je izpostavil še druge kvalitete? Za svoje delo je Vodopivec prejel več nagrad, med drugim tudi Plečnikovo in nagrado piranesi, zelo zgodaj pa se je že tudi zavedal problema ohranjanja kakovostnih del iz obdobja modernizma – tako njegova prenova Festivalne dvorane na Bledu velja za eno prvih doslednih prenov slovenske modernistične arhitekture. Kot pisec se je posvečal tudi delu Edvarda Ravnikarja in tako prispeval k zavedanju o njegovi pomembnosti in pripomogel k ohranitvi njegove arhitekture.
Platinasti svinčnik za področje prostorskega načrtovanja in krajinske arhitekture je prejel dr. Aleš Mlakar, ki po besedah žirije sodi med najprepoznavnejše in najbolj dejavne prostorske načrtovalce v državi. Njegovo delo med drugim obsega načrtovanje prostorskih aktov, sodelovanje na konferencah in izvajanje projektov. V preteklosti je med drugi prispeval k zgraditvi avtocestnega križa, trenutno pa sodeluje pri projektu Kamniške železniške proge. Glede priprave državnih prostorskih načrtov izpostavlja, da gre za kompleksne in dolgotrajne postopke, osnovno vodilo pa je presoja, kaj družba dejansko potrebuje. Sodeloval je tudi pri pripravi izhodišč za krajinsko politiko Slovenije, ki temelji na evropski konvenciji o krajini. Ta nalaga vsem podpisnicam, da se ukvarjajo z varstvom, načrtovanjem in upravljanjem krajin. Pri tem je eno od osnovnih vodil, da se ukvarjajo tudi z razvrednotenimi krajinami. Izhodišča za krajinsko politiko Slovenije pa določajo osnovne smeri razvoja in ohranjanja krajine, saj je ta podvržena velikim spremembam. Že vse od začetka svoje skoraj 30 let dolge profesionalne kariere pa Mlakar, ki deluje tudi kot pedagog, pomembno prispeva k razvoju in dobri praksi urejanja prostora, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja, še preberemo v utemeljitve, ter da je med drugim prejel priznanje Društva krajinskih arhitektov.
Zlati svinčnik 2023 za področje prostorskega načrtovanja prejme ureditev romskega naselja Brezje-Žabjak. Odgovorna prostorska načrtovalka je bila mag. Jelka Hudoklin, ureditev pa je z izrazito interdisciplinarnim pristopom in aktivnim vključevanjem uporabnikom uspela pomembno prispevati k reševanju tovrstne problematike. Zlati svinčnik 2023 za odlično izvedbo so prejeli Dans arhitekti za prenovo dveh vrstnih hiš, biro Enota za bazenski kompleks Češča vas, Vrtec Kočevje, enota Čebelica arhitektov Svet vmes in krajinskih arhitektov Kolektiv Tektonika, nadkritje ostalin cerkve Sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji biroja Medprostor ter most za pešce in kolesarje v Irči vasi avtorjev Jereb in Budja arhitekti, Ponting ter Pipenbaher inženirji. Častni član ZAPS pa je postal dr. Andrej Goljar.
Minuli teden je v Slovenski kinoteki pod naslovom Mi gledamo film, film gleda nas potekala Jesenska filmska šola, mednarodni simpozij filmske kritike in teorije. Gostja je bila tudi Mariya Nikiforova, ki je predavala o "hibridnih formah" – o prepletu fotokemičnih in digitalnih praks v sodobnem eksperimentalnem filmu. Nikiforova je med drugim vodja filmskih zbirk pri francoski distribucijski hiši in arhivu eksperimentalnega filma Light Cone, ki je v Kinoteki predstavila dva programa svojih filmov; po njenih besedah "prinašata dva subjektivna pogleda, oba zasnovana na različnih oblikah obsedenosti." Prvi program je raziskal mesto Pariz, eno najbolj fetišiziranih mest na svetu, kot je bilo predstavljeno v 20. stoletju. V drugem programu so podobe delovale kot metafore ali simboli za latentne spomine, ki tvorijo majave mostove – ali prehode – med zavednim in nezavednim, med otroštvom in odraslostjo. Oba sta bila prikazana s fotokemičnih formatov in sicer s 16 mm in 35 mm filmskega traku.
V Gledališču Koper bodo premierno uprizorili Sheakespearovo tragedijo Romeo in Julija. Gre za večjo mednarodno koprodukcijo koprskega gledališča z Narodnim gledališčem Republike Srbske iz Banjaluke, kjer je bila premiera že pred dobrim tednom.
V nedeljo, ko je vrata za obiskovalce in založnike zaprl največji knjižni sejem na svetu v Frankfurtu, je Slovenija štafeto častnega gostovanja predala Italiji, ki bo s predstavitvijo svoje literature v ospredju prihodnje leto. Zadnji dan sejma so podelili prestižno nemško založniško nagrado za mir. Tokrat jo je prejel Salman Rushdie. Prispevek Urbana Tarmana. Foto: Frankfurter Buchmesse, Marc Jacquemin
Druga največja javna kulturna ustanova v Sloveniji odpira svoja vrata Na voljo je 8500 m2 v štirih etažah, ki ponujajo devetnajst projektnih studiev in pet rezidenčnih stanovanj, enoto Mestne knjižnice Ljubljana, veliko razstavno-prireditveno dvorano, kavarno, bistro in restavracijo ter več trgovin. In bistveni del: devet proizvodnih laboratorijev. Vseh devet delavnic bo dostopnih vsem, ki bodo plačali članarino in kupili uporabniške pakete. Gre za ambiciozno zastavljen projekt in hkrati prostor, ki ga napolnjujejo vsebine, ki jih pri nas še ni, meni direktorica Centra Rog, Renata Zamida. Pred uradno otvoritvijo bo danes ob 18. uri tudi protest skupnosti neuporabnikov Roga, ki bodo okoli poslopja sklenili obroč. Kot so poudarili, novi center Rog ne ureja perečega pomanjkanja dostopnih delovnih prostorov za prekarne kulturno-ustvarjalne delavce v Ljubljani, kar je bilo napovedano z izgradnjo Centra Rog, saj bo ustvarjanju namenjena le četrtina zgradbe. Foto: Bobo
Eden največjih muzejskih kompleksov na svetu, galerija Uffizi, ki jo najdemo v središču Firenc ob reki Arno, je v letu 2021 prvič postala najbolj obiskana kulturna institucija v Italiji. Lani pa je obisk še več kot podvojila in dosegla čez 4 milijone obiskovalcev. Zasluge grejo tudi temeljiti prenovi razstavnih prostorov in posodabljanju programa, za čemer vse od leta 2015 stoji prodoren direktor dr. Eike Schmidt. Nemški umetnostni zgodovinar je bil prejšnji teden na obisku v Sloveniji in med drugim na Filozofski fakulteti v Ljubljani izvedel uvodno predavanje Mednarodnega središča za primerjalne zgodovinske raziskave.
V Frankfurtu se je zaključilo častno gostovanje Slovenije na frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski kulturni dogodek v tujini doslej. Slovenija je naziv predala Italiji, ki jo bo ta čast doletela prihodnje leto. Če smo ga zaradi preteklih zapletov pričakovali zadržano, pa lahko po prvih vtisih zatrdimo, da smo lahko zadovoljni. Aleksander Čobec je k refleksiji našega gostovanja v Frankfurtu povabil novinarko ORF Katjo Gasser, ki je letos vodila častno gostovanje Avstrije v Leipzigu. Foto: Osebni arhiv Katje Gasser (izrez)
V Frankfurtu je pri koncu častno gostovanje Slovenije na frankfurtskem knjižnem sejmu, ki je največji slovenski kulturni dogodek v tujini doslej. Slovenija je naziv predala Italiji, ki jo bo ta čast doletela prihodnje leto. Če smo ga zaradi preteklih zapletov pričakovali zadržano, pa lahko po prvih vtisih zatrdimo, da smo lahko zadovoljni. Foto: Aleksander Čobec
V Nemčiji se zaključuje jubilejni 75. Frankfurtski knjižni sejem. Slovenija, ki je bila letos častna gostja sejma, na slovesnosti ta naziv predaja Italiji, ki jo bo ta čast doletela prihodnje leto. Častno gostovanje v Frankfurtu je največji slovenski kulturni dogodek v tujini doslej. Če smo ga zaradi preteklih zapletov pričakovali zadržano, pa lahko po prvih vtisih zatrdimo, da smo lahko zadovoljni. Foto: Aleksander Čobec
V soboto popoldne sta se v Slovenskem paviljonu na Frankfurtskem knjižnem sejmu odvila dva pomembna dogodka. Na odru Srečka Kosovela je potekal večer s slovenskim pisateljem Florjanom Lipušem z naslovom Florjan Lipuš in literarna dežela Koroška, na odru Maruše Krese pa so podelili nagrado Fabjana Hafnerja – prejel jo je prevajalec in pesnik Ludwig Hartinger. Foto: Matej Juh
Po prvih dveh dneh, ko je sejem obiskalo približno 105.000 založnikov, urednikov, avtorjev in novinarjev iz 130-ih držav, se je sejem z več kot 4000 razstavljavci odprl še za splošno javnost. Slovenski program častnega gostovanja je v petek ponudil večerno razpravo predstavnikov ljubljanske psihoanalitske šole in frankfurtske šole kritične teorije, ki se je odvila na bližnji Univerzi Goethe. Foto: Urban Tarman
Reportaža Le še en dan je do konca Frankfurtskega knjižnega sejma, ko bo Slovenija predala častno gostovanje Italiji, ki bo prihodnje leto. V Frankfurtu se je zvrstila množica dogodkov, od intimnih branj poezije do svetovne premiere filma in koncerta Laibacha. V Frankfurtu je tudi štiričlanska radijska ekipa Iza Pevec, Urban Tarman, Matej Juh in Aleksander Čobec, ki so pripravili več oddaj za naše vse tri programe. Poslušate jih lahko v arhivu na Arsovi spletni strani, mi pa bomo zdaj prisluhnili njihovi skupni radijski reportaži, ki jo je prebral Aleksander Čobec. Foto: EPA
V petek je bil eden osrednjih dogodkov na Frankfurtskem knjižnem sejmu predstavitev dvojezične Antologije slovenske poezije 20. in 21. stoletja Moj sosed na oblaku. Močno obiskan pa je bil tudi pogovor direktorja sejma Jürgena Boosa s predsednikom UEFE Aleksandrom Čeferinom pod naslovom Šport in branje Foto: Matej Juh
Frankfurtski knjižni sejem se preveša v drugo polovico. Eden od izpostavljenih dogodkov našega gostovanja je bil tudi nastop skupine Laibach. Njihovo izvirno simfonično delo Alamut obravnava zgodbo iz Perzije v 11. stoletju, kakor jo je v istoimenskem romanu opisal Vladimir Bartol. Še pred koncertom so ozadje romana osvetlili sodelujoči na okrogli mizi, kako pa lahko z Alamutom povežemo freske slovenskega slikarja Toneta Kralja? Slika: Mohorjeva
Pero Damjana Kozoleta je film o življenju, karieri in strahovih Petra Musevskega, velikega slovenskega igralca in režiserjevega dobrega prijatelja. Na letošnjem festivalu slovenskega filma je prejel Vesno za posebne dosežke, ta teden pa je prišel na redni spored Kinodvora. Petra Meterc v svojem prispevku razmišlja o filmu, vanj je vključila tudi delčke iz svojega pogovora z Damjanom Kozoletom.
V ljubljanskem mestnem kinu Kinodvor med 19. in 21. oktobrom poteka 8. izdaja festivala Kinotrip – mladi za mlade. Na ogled je šest celovečercev in program kratkih filmov, del programa so tudi pogovori z avtorji in drugimi gosti. Tesa Drev Juh je pred mikrofon povabila vodjo dogodka Živo Jurančič.
Program slovenskega častnega gostovanja na Frankfurtskem knjižnem sejmu sega še v druge umetnostne zvrsti. Sinoči je ponudil največji dogodek v sklopu častnega gostovanja: koncert zasedbe Laibach z izvirnim simfoničnim delom Alamut. Obiskovalci slovenskega paviljona so še pred koncertom spoznali ozadje omenjenega romana Vladimirja Bartola, za tem je skupaj z velikimi imeni slovanskih literatur nastopil pisatelj Drago Jančar. Foto: RTV SLO
Če je sejem mladinske in otroške literature v Bologni znan po ilustraciji, pa to ne velja za Frankfurtski knjižni sejem, kjer letos Slovenija gostuje kot častna gostja. A Center ilustracije je pod okriljem zavoda Divja misel med stojnicami založnikov odprl razstavo o slovenski ilustraciji. Del razstave je tudi poseben, naredi-sam katalog, sestavljen iz 66 kartic z deli naših ilustratorjev in ilustratork. Foto: FB stran Centra ilustracije
Potem ko je filozof Slavoj Žižek po torkovem odprtju 75. knjižnega sejma v Frankfurtu s svojo analizo izraelsko-palestinskega konflikta sprožil intenzivno polemiko o politični korektnosti v Nemčiji, ki v tem trenutku skorajda ne dopušča drugega kot enoznačno podporo Izraelu, je včeraj z novim nastopom na slovenskem paviljonu pospremil izid svoje nove knjige v nemškem jeziku. Program Slovenije kot častne gostje sejma je sinoči ponudil tudi svetovno premiero dokumentarnega filma Maje Weiss o zgodbah slovenskih otrok, ki so jih nacisti med vojno odvzeli biološkim staršem kot del rasnega eksperimenta Lebensborn. Slavoj Žižek je v prvih dneh frankfurtskega sejma poskrbel za vidnost slovenskega častnega gostovanja. Na predstavitvi njegove nove knjige v nemščini z naslovom Paradoksi presežnega užitka je bilo o slednji – zaradi številnih bolj perečih tem – sicer slišati bolj malo, je pa filozof spotoma pojasnil svoj pogled na politično korektnost in kulturo izključevanja, ki jo je - s pozivi naj prekine govor - doživel ob odprtju sejma: "Ali niste opazili, kako kultura izključevanja – z izjemo praznih fraz o enakosti in tako naprej – ne ponuja pozitivne opredelitve, za kaj si prizadeva, ampak poudarja narcisizem majhnih razlik. Moj očitek je: to ni orodje, s katerim lahko gradimo širšo solidarnost med ljudmi." Zahtevno temo je v Frankfurtu odprl tudi nov dokumentarec režiserke Maje Weiss in soscenaristke Nataše Konc Lorenzutti. Film z naslovom Zajeti v izviru predstavlja ganljive zgodbe otrok iz nacističnega rasnega eksperimenta Lebensborn. Med njimi je bilo 30 slovenskih dojenčkov, ki so jih med vojno ukradli biološkim staršem. Svetovne premiere se je udeležil gospod s to izkušnjo, upokojeni veterinar Ivan Acman: "Govorimo, da so največje žrtve vsake vojne otroci. Nič krivi, niti se ne zavedajo, a vendar so žrtve. So sirote, ostanejo brez staršev, so pohabljeni in invalidi. To je tragedija." Sporočilo filma je v času, ko se je razplamtela nova vojna, še bolj aktualno.
Po odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma, na katerem je Slovenija častna gostja, že potekajo uvodni dogodki: prvi je bil predstavitev Ljubljanskega manifesta o branju, ki zagovarja potrebo po branju zahtevnejših in daljših besedil; manifest je podpisala tudi nemška ministrica za kulturo Claudia Roth. Potem ko so ljubljanski manifest o branju na višji ravni, kot se uradno imenuje, že podpisale ugledne mednarodne založniške in pisateljske organizacije, je podporo danes prispevala še nemška ministrica za kulturo Claudia Roth: "V težkih časih, ko sta bili poplavljeni dve tretjini vaše države, kot mi je sinoči povedala vaša predsednica Nataša Pirc Musar, ste v Frankfurtu z manifestom prispevali k našim demokracijam. To potrebujemo, saj živimo v času, ko je na svetu več diktatur kot demokracij." Svojo podporo je v video nagovoru izrazila kanadska pisateljica in pesnica Margaret Atwood, avtorica romana Deklina zgodba: "Demokracije potrebujejo informiranega državljana, ki je pripravljen prispevati h kolektivnemu projektu, k družbi. Branje zahtevnejših besedil je pri tem ključno." Da je kritično branje temelj kakovostne izobrazbe in aktivnega državljanstva, je sinoči demonstriral filozof Slavoj Žižek. S svojo analizo izraelsko-palestinskega konflikta ob odprtju sejma ni samo razburil del občinstva, ampak predvsem pokazal domet kritičnega mišljenja, ki presega enostranske sodbe in skuša zajeti večplastnost omenjenega konflikta. Slovenska predstavitev v Frankfurtu se je začela burno, toda dosledno: z zagovorom kritičnega mišljenja in branja. Foto: Urban Tarman
Frankfurtski knjižni sejem s Slovenijo kot osrednjo častno gostjo je odprt. Slovesno otvoritev pa je razburkal nastop Slavoja Žižka in njegova neposredna polemika z opredelitvijo sejma in njegovih organizatorjev do vojne na Bližnjem vzhodu. Direktor Frankfurtskega sejma Jürgen Boos je, kot vemo, pred dnevi Hamasov napad označil za "barbarsko teroristično vojno proti Izraelu", dodatno razburjenje pa je povzročila preložitev podelitve nagrade palestinski pisateljici Adanii Šibli. Preložitev je v odprtem pismu obsodilo 600 podpisnikov, med drugim nobelovca Abdulrazak Gurnah in Olga Tokarczuk, ker po njihovem s njo sejem "zapira prostor za palestinski glas". Foto: Matej Juh
Neveljaven email naslov