Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos obeležujemo leto Edvarda Ravnikarja, najvidnejšega predstavnika slovenske modernističnbe arhitekture. Posvečen mu je tudi simpozij, ki ga v okviru Dneva arhitektov v Novi Gorici prireja Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. V tem okviru podeljujejo tudi strokovna priznanja arhitektom, prostorskim načrtovalcem in krajinskim arhitektom. Platinasti svinčnik za obsežen opus in vrhunske dosežke sta prejela dr. Aleš Mlakar za področje krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja in prof. dr. Aleš Vodopivec za področje arhitekture.
»Verjetno gre za enega najbolj izobraženih in pronicljivih mislecev na področju arhitekture pri nas, pa tudi za publicista, ki je s svojim kritičnim pogledom na stroko marsikdaj vitalno vplival na dogajanje znotraj arhitekturne in urbanistične stroke.« Tako v utemeljitvi nagrade preberemo o prof. dr. Alešu Vodopivcu, ki je dejaven tako v teoriji kot v praksi. Kot pedagog je na Fakulteti za arhitekturo deloval trideset let in se mu praksa zdi neločljivo povezana s teorijo.
Nagrada je lahko tudi priložnost za pogled na preteklo delo – prav to pa izpostavlja tudi odličje patinasti svinčnik, namenjeno realizacijam starejšega datuma. Letos ga je prejel pokopališki kompleks Srebrniče pri Novem mestu, katerega soavtor je tudi Vodopivec. Kakšno vlogo ima za arhitekturno stroko tovrsten pogled nazaj in kaj je čas omogočil v primeru vrednotenja Srebrnič, ki so kot prvo gozdno pokopališče predstavljalo povsem nov model in novo tipologijo ureditve, čas pa je izpostavil še druge kvalitete? Za svoje delo je Vodopivec prejel več nagrad, med drugim tudi Plečnikovo in nagrado piranesi, zelo zgodaj pa se je že tudi zavedal problema ohranjanja kakovostnih del iz obdobja modernizma – tako njegova prenova Festivalne dvorane na Bledu velja za eno prvih doslednih prenov slovenske modernistične arhitekture. Kot pisec se je posvečal tudi delu Edvarda Ravnikarja in tako prispeval k zavedanju o njegovi pomembnosti in pripomogel k ohranitvi njegove arhitekture.
Platinasti svinčnik za področje prostorskega načrtovanja in krajinske arhitekture je prejel dr. Aleš Mlakar, ki po besedah žirije sodi med najprepoznavnejše in najbolj dejavne prostorske načrtovalce v državi. Njegovo delo med drugim obsega načrtovanje prostorskih aktov, sodelovanje na konferencah in izvajanje projektov. V preteklosti je med drugi prispeval k zgraditvi avtocestnega križa, trenutno pa sodeluje pri projektu Kamniške železniške proge. Glede priprave državnih prostorskih načrtov izpostavlja, da gre za kompleksne in dolgotrajne postopke, osnovno vodilo pa je presoja, kaj družba dejansko potrebuje. Sodeloval je tudi pri pripravi izhodišč za krajinsko politiko Slovenije, ki temelji na evropski konvenciji o krajini. Ta nalaga vsem podpisnicam, da se ukvarjajo z varstvom, načrtovanjem in upravljanjem krajin. Pri tem je eno od osnovnih vodil, da se ukvarjajo tudi z razvrednotenimi krajinami. Izhodišča za krajinsko politiko Slovenije pa določajo osnovne smeri razvoja in ohranjanja krajine, saj je ta podvržena velikim spremembam. Že vse od začetka svoje skoraj 30 let dolge profesionalne kariere pa Mlakar, ki deluje tudi kot pedagog, pomembno prispeva k razvoju in dobri praksi urejanja prostora, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja, še preberemo v utemeljitve, ter da je med drugim prejel priznanje Društva krajinskih arhitektov.
Zlati svinčnik 2023 za področje prostorskega načrtovanja prejme ureditev romskega naselja Brezje-Žabjak. Odgovorna prostorska načrtovalka je bila mag. Jelka Hudoklin, ureditev pa je z izrazito interdisciplinarnim pristopom in aktivnim vključevanjem uporabnikom uspela pomembno prispevati k reševanju tovrstne problematike. Zlati svinčnik 2023 za odlično izvedbo so prejeli Dans arhitekti za prenovo dveh vrstnih hiš, biro Enota za bazenski kompleks Češča vas, Vrtec Kočevje, enota Čebelica arhitektov Svet vmes in krajinskih arhitektov Kolektiv Tektonika, nadkritje ostalin cerkve Sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji biroja Medprostor ter most za pešce in kolesarje v Irči vasi avtorjev Jereb in Budja arhitekti, Ponting ter Pipenbaher inženirji. Častni član ZAPS pa je postal dr. Andrej Goljar.
Letos obeležujemo leto Edvarda Ravnikarja, najvidnejšega predstavnika slovenske modernističnbe arhitekture. Posvečen mu je tudi simpozij, ki ga v okviru Dneva arhitektov v Novi Gorici prireja Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. V tem okviru podeljujejo tudi strokovna priznanja arhitektom, prostorskim načrtovalcem in krajinskim arhitektom. Platinasti svinčnik za obsežen opus in vrhunske dosežke sta prejela dr. Aleš Mlakar za področje krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja in prof. dr. Aleš Vodopivec za področje arhitekture.
»Verjetno gre za enega najbolj izobraženih in pronicljivih mislecev na področju arhitekture pri nas, pa tudi za publicista, ki je s svojim kritičnim pogledom na stroko marsikdaj vitalno vplival na dogajanje znotraj arhitekturne in urbanistične stroke.« Tako v utemeljitvi nagrade preberemo o prof. dr. Alešu Vodopivcu, ki je dejaven tako v teoriji kot v praksi. Kot pedagog je na Fakulteti za arhitekturo deloval trideset let in se mu praksa zdi neločljivo povezana s teorijo.
Nagrada je lahko tudi priložnost za pogled na preteklo delo – prav to pa izpostavlja tudi odličje patinasti svinčnik, namenjeno realizacijam starejšega datuma. Letos ga je prejel pokopališki kompleks Srebrniče pri Novem mestu, katerega soavtor je tudi Vodopivec. Kakšno vlogo ima za arhitekturno stroko tovrsten pogled nazaj in kaj je čas omogočil v primeru vrednotenja Srebrnič, ki so kot prvo gozdno pokopališče predstavljalo povsem nov model in novo tipologijo ureditve, čas pa je izpostavil še druge kvalitete? Za svoje delo je Vodopivec prejel več nagrad, med drugim tudi Plečnikovo in nagrado piranesi, zelo zgodaj pa se je že tudi zavedal problema ohranjanja kakovostnih del iz obdobja modernizma – tako njegova prenova Festivalne dvorane na Bledu velja za eno prvih doslednih prenov slovenske modernistične arhitekture. Kot pisec se je posvečal tudi delu Edvarda Ravnikarja in tako prispeval k zavedanju o njegovi pomembnosti in pripomogel k ohranitvi njegove arhitekture.
Platinasti svinčnik za področje prostorskega načrtovanja in krajinske arhitekture je prejel dr. Aleš Mlakar, ki po besedah žirije sodi med najprepoznavnejše in najbolj dejavne prostorske načrtovalce v državi. Njegovo delo med drugim obsega načrtovanje prostorskih aktov, sodelovanje na konferencah in izvajanje projektov. V preteklosti je med drugi prispeval k zgraditvi avtocestnega križa, trenutno pa sodeluje pri projektu Kamniške železniške proge. Glede priprave državnih prostorskih načrtov izpostavlja, da gre za kompleksne in dolgotrajne postopke, osnovno vodilo pa je presoja, kaj družba dejansko potrebuje. Sodeloval je tudi pri pripravi izhodišč za krajinsko politiko Slovenije, ki temelji na evropski konvenciji o krajini. Ta nalaga vsem podpisnicam, da se ukvarjajo z varstvom, načrtovanjem in upravljanjem krajin. Pri tem je eno od osnovnih vodil, da se ukvarjajo tudi z razvrednotenimi krajinami. Izhodišča za krajinsko politiko Slovenije pa določajo osnovne smeri razvoja in ohranjanja krajine, saj je ta podvržena velikim spremembam. Že vse od začetka svoje skoraj 30 let dolge profesionalne kariere pa Mlakar, ki deluje tudi kot pedagog, pomembno prispeva k razvoju in dobri praksi urejanja prostora, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja, še preberemo v utemeljitve, ter da je med drugim prejel priznanje Društva krajinskih arhitektov.
Zlati svinčnik 2023 za področje prostorskega načrtovanja prejme ureditev romskega naselja Brezje-Žabjak. Odgovorna prostorska načrtovalka je bila mag. Jelka Hudoklin, ureditev pa je z izrazito interdisciplinarnim pristopom in aktivnim vključevanjem uporabnikom uspela pomembno prispevati k reševanju tovrstne problematike. Zlati svinčnik 2023 za odlično izvedbo so prejeli Dans arhitekti za prenovo dveh vrstnih hiš, biro Enota za bazenski kompleks Češča vas, Vrtec Kočevje, enota Čebelica arhitektov Svet vmes in krajinskih arhitektov Kolektiv Tektonika, nadkritje ostalin cerkve Sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji biroja Medprostor ter most za pešce in kolesarje v Irči vasi avtorjev Jereb in Budja arhitekti, Ponting ter Pipenbaher inženirji. Častni član ZAPS pa je postal dr. Andrej Goljar.
V ljubljanskem parku Tivoli se bo v sredo, 19. junija, začel 13. festival radikalnih teles Spider. Kritično pronicljivi mednarodni umetniški festival, ki v Slovenijo pripelje najaktualnejša imena evropske sodobno-plesne scene, bo v treh dneh skupno ponudil 27 dogodkov, poleg plesnih predstav in performansov se obetajo še filmske projekcije ter t. i. radikalni pogovori o perečih družbenih temah. Festival letos poteka z geslom Brneči algoritmi jate.
V Velenju so ob zaključku 23. izvedbe literarnega festivala Lirikonfest podelili tri nagrade in plaketo. Osrednjo festivalsko nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti sta za vrhunski desetletni pesniški opus prejela Borut Gombač in Matej Krajnc, Pretnarjevo nagrado so podelili Miranu Košuti za pomemben prispevek pri slovensko-italijanskem čezmejnem povezovanju in uveljavljanju slovenske literature ter jezika v italijanskem kulturnem prostoru, nagrado krilata želva za najboljši literarni potopis je dobil Marjan Rajšp, Lirikonov zlát, plaketo za najboljše festivalske prevode novejše poezije, pa so si razdelili Klemen Pisk, Špela Sevšek Šramel in Miha Kragelj.
Kranj bo teden dni v znamenju Kranjskega igralskega filmskega festivala Krafft, ki povezuje film in filmsko igro. Tokrat bo gostil številne igralce iz tujine, tudi iz Turčije, ki jim bodo namenili osrednjo pozornost. Turčija je za ZDA in Veliko Britanijo največji izvoznik serij.
V Moderni galeriji v Ljubljani že potekajo priprave na 10. trienale sodobne umetnosti U3, ki ga bodo tam odprli 21.6. Kustos Tevž Logar je tokratno edicijo naslovil Proti toku časa, na ogled pa so umetniška dela, ki so nastala v zadnjih petih letih, z njimi pa želi podati tudi neposreden odsev današnjega časa. Tako se odpirajo teme kot so biopolitika, okolje, migracije, tehnologija, spomin in nasilje ter prevpraševanje uveljavljenih mehanizmov vladajočih paradigem. Razstava seveda predstavlja tudi določen vpogled v aktualno produkcijo sodobne umetnosti pri nas, več pa v pogovoru s Tevžem Logarjem.
Ob 8. juniju, Trubarjevem dnevu, smo se spraševali, kako pomemben je slovenski jezik za narod in vsakega posameznika, ki mu pripada? Osrednjo vlogo so kot vsako leto imeli nagrajeni sodobni slovenski avtorice in avtorji - Ajda Bračič, Miriam Drev, Blaž Božič, Jernej Županič, Andrej Predin in Ksenija Šešerko. Posebno vlogo pri omenjenem vprašanju pa imajo seveda mladi in na samem dogodku so s svojimi spisi nastopili tudi učenki in učenec z osnovne šole Velike Lašče: Živa Purkart, Maks Pečnik in Neža Špehar. Scenarist mag. Matej Krajnc, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, voditelja Maja Moll in Igor Velše, tonska mojstra Matjaž Miklič, Urban Gruden, tonska asistenta Jože Lap, Gašper Vodlan, urednik prenosa Matej Juh, urednica uredništva za kulturo Maja Žvokelj. Produkcija 2024.
V Izoli se je končala jubilejna, 20. izdaja mednarodnega filmskega festivala Kino Otok. Močan vtis je pustil film, ki so ga prikazali v soboto: pretresljiv armenski osebni dokumentarec Shoghakat Vardanyan 1489, posnet na kamero telefona, o iskanju brata, ki je pogrešan v vojni. Film je sicer prejel nagrado za najboljši film na festivalu dokumentarnega filma IDFA v Amsterdamu. Enaindvajsetletni pianist Soghomon Vardanyan je bil pri koncu služenja obveznega vojaškega roka, ko je septembra 2020 ponovno izbruhnil konflikt med Azerbajdžanom in Armenijo. Pogrešati so ga začeli sedmi dan vojne, Shoghakat Vardanyan pa je s kamero na telefonu snemala iskanje in čustveni proces svoje družine ob njegovi izgubi. O vojni med Azerbajdžanom in Armenijo osrednji svetovni mediji niso veliko poročali. Še posebno ne leta 2020, ko je bila v ospredju epidemija. Film 1489 pa posledice vojne pokaže na zelo brutalen in neskončno pretresljiv način. Kino Otok se sicer nadaljuje v Ljubljani s filmi v Kinodvoru in Slovenski kinoteki, kjer bodo še oktobra prikazali retrospektivo filmov sovjetske režiserke Kire Muratove, ki je živela in ustvarjala v Ukrajini. Foto: 1489, Shoghakat Vardanyan, Armenija, 2023, 76′; vir: Spletna stran festivala Kino Otok
V Izoli, pa tudi v drugih mestih po Sloveniji, se še do nedelje odvija Kino Otok, jubilejni 20. festival. Na njem predstavljajo izbor zanimivih filmov ter ustvarjalcev in ustvarjalk z vsega sveta, pa tudi tiste, ki so festival v dveh desetletjih obstoja pomembno sooblikovali. Med njimi so denimo filmi Lava Diaza, Lisandra Alonsa, Abderrahmaneja Sissakoja, Aline Marazzi in Billa Morrisona; zgodovinske klasike Ildikó Enyedi, Tawfika Saleha in Govindana Aravindana. Prikazali bodo tudi Kruh in mleko enega od ustanoviteljev festivala, Jana Cvitkoviča, izbrali so ga Mladi selektorji v Slovenski kinoteki. O dogajanju v prvih dneh Kino otoka poroča Tina Poglajen.
Med 11. in 15. junijem se bo v Ljutomeru zgostila množica oboževalcev fantastičnega filma in vina, odvil se bo namreč jubilejni 20. Grossmannov festival. Ob tej priložnosti je Tesa Drev Juh pred mikrofon povabila direktorja festivala Tomaža Horvata in ga za začetek povprašala o knjigi z naslovom Grossmann tales, ki so jo izdali ob jubilejni ediciji festivala, knjiga je v angleščini – gre za zbirko dvajsetih intervjujev z najuglednejšimi gosti festivala, avtor pogovorov pa je srbski pisec Dejan Ognjanović.
Z dogodkom za otroke, ki se mu je reklo Miška, čaj in še kaj so se 6. junija dopoldne začeli 29. Slovenski dnevi knjige, literarni festival, ki ga pripravlja Društvo slovenskih pisateljev. Potekal bo štiri dni, osrednje prizorišče je Vrt Lili Novy pisateljske hiše na Tomšičevi 12 v Ljubljani. Literarna dogajanja pa bodo tudi v partnerskih mestih Murski Soboti, Ormožu, Gornji Radgoni, Ptuju, Mariboru, Brežicah, Slovenskih Konjicah, Celju, Hrastniku, Škofji Loki, Sežani, Kopru in Trstu. Festival je spodbuja bralno kulturo in omogoča neposreden stik občinstva s pesniki, pisatelji, prevajalci in drugimi ustvarjalci, namenjen pa je vsem generacijam bralcev, tudi tistim, ki bodo to šele postali. Tadeja Krečič.
V Izoli se danes začenja jubilejni, 20. mednarodni filmski festival Kino Otok. Na Manziolijevem trgu ga bodo zvečer uradno odprli s projekcijo filma Čarodejev ples, ki ga je leta 1979 posnel Govindan Aravindan, po besedah organizatork festivala v Evropi krivično spregledan mojster indijskega novega vala, sicer pa režiser, scenarist, glasbenik, karikaturist in slikar. Projekcijo barvite filmske pripovedke sicer posvečajo lani preminulemu otoškemu prijatelju in soustanovitelju festivala, Helmutu Groschupu. Že dopoldan so v Art Kinu Odeon prikazali zmagovalca letošnjega Berlinala, film Dahomej režiserke Mati Diop, o 26 ukradenih kraljevih zakladih kraljestva Dahomej, ki so jih izropale francoske kolonialne čete, sledil mu je Samo en gib, svobodna priredba Godardovega filma Kitajka, ki pripoveduje o življenju senegalskega maoističnega aktivista Omarja Blondina Diopa.
Bosansko-hrvaški pisatelj Miljenko Jergović kot nagrajenec Vilenice 2024 in razmislek o umetni inteligenci v literaturi bosta osrednja poudarka mednarodnega literarnega festivala, ki bo potekal od 2. do 7. septembra, so danes sporočili v Društvu slovenskih pisateljev. Slovenski avtor v središču bo Dušan Šarotar, izpostavljena bo sodobna češka književnost, mednarodni komparativistični kolokvij pa bo posvečen zgodovini primerjalne književnosti v srednji Evropi.
V Cankarjevem domu na Vrhniki so podelili Cankarjevo nagrado. Leta 2019 so jo ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU – namenjena pa je delu s kateregakoli področja Cankarjevega ustvarjanja.
Avstro-ogrski mornariški častnik Ivan Skušek ml. se je pred dobrimi sto leti iz vojaškega ujetništva na Kitajskem z družino vrnil v Ljubljano. S seboj je pripeljal bogato zbirko azijskih predmetov z namenom, da bi v prestolnici ustanovil muzej azijskih kultur. Tega cilja mu sicer ni uspelo uresničiti, njegovo zbirko pa že od leta 1963 hrani Slovenski etnografski muzej, ki jo je zdaj postavil na ogled.
V nedeljo se bo v Celju na odru pod Drevesno hišo v Mestnem gozdu začel 8. festival Prisluhi v Mestnem gozdu, ki bo s petimi koncerti in spremljevalnim programom trajal vse do 30. junija.
Radijski dokumentarec o Evgenu Bavčarju Potovanje na robu noči je na mednarodnem radijskem festivalu Prix Marulič na Hvaru prejel drugo nagrado v kategoriji dokumentarne drame – srebrni prix Marulić. Ustvarili so jo ustvarjalci z vseh treh radijskih programov Saška Rakef, Mojca Delač, Luka Hvalc, Urban Gruden in Evgen Bavčar.
V Mariboru so dopoldne predstavili spremljevalni program letošnjega Festivala Borštnikovo srečanje, ki se začenja v ponedeljek (3. junija). Slovesno odprtje festivala bo prihodnji petek, dan kasneje, v soboto, 8. junija, pa se bo začel še tekmovalni program 12-ih predstav slovenskih gledališč. V SNG Maribor, ki vsa desetletja gosti Borštnikovo srečanje, pa so danes razglasili tudi ime letošnjega prejemnika Borštnikovega prstana. Letos ga prejme prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej, ki pa je najbolj prepoznavne gledališke vloge ustvaril v času Pandurjevega gledališča v Mariboru.
V Centru in galeriji P74 v Ljubljani so razglasili letošnjega prejemnika nagrade skupine OHO, naše osrednje nagrade za mlade vizualne umetnike. Žirijo je tokrat prepričal Dominik Štibernik, ki razmišlja predvsem predvsem o tem, kaj sploh je umetniško delo in kako ga gledamo. Dela Dominika Štibernika ob vstopu v galerijski prostor ne opazimo takoj, vidimo le galerijsko klop. A ta klop je pravzaprav prevrženi podstavek, na kakršnih si ogledujemo umetnine. Tako je Štibernik podstavek z minimalno gesto spremenil v samo umetniško delo. Skoraj neopazen pa je drugi element postavitve, umetno ustvarjene sledi obrabe okoli stikala luči. Kot je zapisala žirija se z njegovo gesto, ki izpostavlja odsotnost, umetniško delo ne ukinja, temveč se vzpostavi na nov način – z dvoumnim, kontradiktornim umikom umetniškega dela iz horizonta pričakovanja gledalca. Hkrati z razglasitvijo zmagovalca se je v Centru in galeriji P74 zaprla razstava, na kateri so se ob Štiberniku predstavljale še ostale letošnje nominiranke – to so Maja Bojanić, Lucija Rosc in Nežka Zamar. Foto: Dominik Štibernik, Delo je treba poiskati, vir: FB stran Centra in galerije P74
Na slavnostni akademiji ob 250-letnici Narodne in univerzitetne knjižnice bo v Veliki čitalnici predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar NUK-u podelila odlikovanje red za izredne zasluge. Odpirajo pa bodo tudi obsežno razstavo, s katero želijo predstaviti našo osrednjo knjižnično ustanovo in se pokloniti dogodkom in knjižničarjem, ki so jo v četrt tisočletja dolgi zgodovini zaznamovali. Foto: Žiga Bratoš
V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova se že dlje ukvarjajo s temami, povezanimi z gibanjem neuvrščenih. Čeprav tega nadnacionalnega projekta, katerega del so bila predvsem nekdanje kolonizirane države, ne želijo romantizirati, je lahko razmislek o tedanjih idejah relevanten še danes. Tako tudi mednarodna razstava Ozvezdja mnogoterih želja v razmislek podaja pretekla pretekla in sedanja mesta bojev v prepletenih nedavnih zgodovinah, izhajajoč iz temeljev gibanja neuvrščenih, kot preberemo v besedilu.
Leta 2006 preminuli umetnostni zgodovinar in konservator Nace Šumi, profesor z ljubljanske Filozofske fakultete je na njej nasledil akademika Franceta Steleta, prvega deželnega konservatorja Kranjske še pred prvo vojno, po drugi pa sta bila vodilna tukajšna tukajšna konservatorja kulturne dediščine. Ob 100. obletnici Šumijevega rojstva je Slovenska matica priredila simpozij "Šumi – živa iskra slovenske umetnostne zgodovine". Sodelovalo je dvajset njegovih bivših študentov, kolegov in prijateljev, ki so skozi bolj ali manj osebne spomine s profesionalnimi izkušnjami razlagali njegovo intelektualno zapuščino v slovenskih umetnostnozgodovinskih, predvsem pa seveda v dediščinskih krogih.
Neveljaven email naslov