Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pa vendar se končno vrti - premiki pri elektrifikaciji vozil. V avtomobilsko-prometnih minutah jih predstavlja Janez Martinčič.
V nekaj mesecih bo predstavljen tudi hibridni Passat GTE, kar bo konkurenčnost hibridnih pogonov dvignilo na povsem novo raven.
Citroen DS3 počasi vozi v svojo drugo petletko in od rojstva se mu je zgodilo toliko, kot se nekaterim avtomobilom ne zgodi v vsem njihovem življenju. Narejen kot še eden izmed nišnih poskusov orjaškega koncerna, je doživel nesluten uspeh; s tem, ko je skočil na hitri vlak prestižnih malčkov, je posledično vzpodbudil nastanek naslednikov linije “DS” in končno doživel in preživel oblikovanje »DS-ov«, kot samostojne blagovne znamke znotraj koncerna PSA. Vse to je seveda dovolj, da avtomobil vozi na ceste nekoliko osvežen in ponosen – tako na prevoženo pot, kot na svetle čase pred njim. Led svetila so za svetle čase obvezna, vsi motorji pa so usklajeni z okoljevarstvenim standardom Evro 6. Novih je tudi nekaj karoserijskih olepšav, z zdaj že znano silhueto velemesta, kot ponavljajočim se grafičnim motivom.
Mogoče se zdi komu nenavadno, a v takšnem prestižnem malčku, ki z vso svojo pojavnostjo voznika navaja na športne misli, se vrti dizelski agregat – vsaj v primeru avtomobila, ki nam ga je bilo dano zapeljati okoli ovinkov. A ta dizel ni katerikoli dizel. Že res, da je osnova 1,6 litrski BlueHDi, z 88 kilovati, a za potrebe DS-a je temeljito utišan; navdušuje tudi s svojim mirnim tekom in celo zjutraj, ob hladnem zagonu ni moč prepoznati nobenega od dizelskih stereotipov. Vse ostalo od tod naprej je lažje. 270 Nm metrov navora je na voljo pod 2000 vrtljaji, kar daje agregatu primerno prožnost. Pospeševanje je nato nekaj časa prav brutalno, a nad 4000 vrtljaji je zabave konec. Dizel se torej nedvomno zdi strel v pravo smer, potrebno pa je priznati, da se nekaj težav pojavi pri podvozju, vsaj mi smo dobili tak občutek. V testnem avtomobilu je bilo nameščeno športno podvozje – kot del bogate opreme “Sport Chic”, a je vprašanje, če je ta možnost ponudbe sploh primerna in potrebna. Podvozje je namreč brutalno trdo, kar avtomobilu pri vsakdanji uporabi vzame kar precej udobja, je pa vprašanje, če med ostro vožnjo prinese toliko, da bi se zdela takšna možnost nastavitve elementov podvozja racionalna.
Predvsem pa se zdi DS3 še vedno zastavonoša novoustanovljene blagovne znamke in še vedno, ali pa osvežen mogoče ponovno, eden najbolj atraktivnih avtomobilov na tržišču.
“Pa vendar se vrti”, velja za naš planet “pa vendar se premika”, velja za avtomobilsko industrijo. “Končno se premika” pa velja za prihod električnih vozil v komercialno uporabo. Po Renaultu, ki se je lotil komercializacije svoje že kar bogate zbirke električnih vozil na slovenske ceste, je podobno pred dnevi storil tudi koncern Volkswagen. Natančneje rečeno, zgolj znamka Volkswagen, ki je paketno predstavila dva svoja brezogljična avtomobila, za povrh pa še visokozmogljivo nizkoogljično vozilo. Električni Golf imenovan “e-golf”, njegov manjši bratranec “e-up” in pa priključni hibrid “Golf GTE” so novi modeli, ko bodo brez dvoma razburkali mirno vodo slovenske električne krajine.
Najprej je tu seveda Golf. Legendarni avtomobil je v svoji električni inačici ubral zelo zanimivo pot. Voznik se z ničemer, razen s pogonom, ne odreče klasičnemu Golfu! Na videz so vsi elementi avtomobila prav takšni, kot so v klasičnem vozilu. Celo ključ za zagon je klasičen, le da se z njegovo uporabo ne zažene agregata na notranje izgorevanje, temveč se prebudi električen pogon. Odrečemo se seveda dosegu, ki je tovarniško nastavljen na 190 kilometrov, v realnosti najbrž nekaj manj, a to je tudi edina, čeprav za mnoge usodna žrtev elektrifikacije. Več o električnem golfu, morebiti tudi o UP-u v kateri naslednjih dodaj, tokrat le še o priključnem hibridu imenovanem Golf »GTE« Za mnoge odlična možnost, predvsem ker sta si ceni tako čisto električnega Golfa, kot tudi hibridnega, s približno 37 000 evri zelo blizu; ob tem, da sta v hibridu združena tako elektromotor kot 1,4 litrski turbo bencinski motor, ki skupaj proizvedeta kar 150 kilovatov moči. Zgolj z elektromotorjem je mogoče prevoziti 50 kilometrov, drugače pa elektrika sodeluje še takrat, ko potrebujete od avtomobila maksimalno zmogljivost. In še poslastica. V nekaj mesecih bo predstavljen tudi hibridni Passat GTE, kar bo konkurenčnost hibridnih pogonov dvignilo na povsem novo raven.
Fiat je pri nas predstavil šestega člana družine 500 – oznaka X pove, da gre za t.i. mestnega križanca. Avtomobil se je v primerjavi z osnovnim modelom 500 nekoliko napihnil – to se opazi že na prvi pogled, predvsem pa je avtomobil prostornejši v potniški kabini in s 350 litri prostora tudi v prtljažnem prostoru. Predstavil se je v dveh različicah – nekoliko bolj elegantno in samo z možnostjo pogona na prednji kolesi City Look in Offroad Look, ki je bolj terenskega izgleda in v kombinaciji z močnejšim dizelskim motorjem lahko tudi s štirikolesnim pogonom AWD in devet stopenjskim samodejnim menjalnikom. Obe različici ponujata tudi različne pakete opreme. City Look je lahko opremljen z bencinskima motorjema – 1,6 litrskim 81 kilovatnim ali 1,4 litrskim s 103 kilovati, ali z 88 kilovatnim dizelskim 1,6 Multijet. Pri 500X Offroad Look je ob bencinskih v ponudbi dvolitrski dizelski s 103 kilovati. Že kmalu je v načrtu še 125 kilovatni bencinski 1,4 Multiair, pa tudi šest stopenjski samodejni menjalnik z dvojno sklopko. Najcenejši 500X s trenutno veljavnim popustom pride 16 tisočakov, lahko pa izberete tudi različico, ki je dvakrat dražja.
Pri Oplu že poznamo sistem bi-ksenonskih luči AFL+ z desetimi različnimi funkcijskimi osvetlitvami, zdaj pa se njihovi inženirji intenzivno ukvarjajo z razvojem avtomobilskih žarometov jutrišnjega dne. Napovedujejo tretjo generacijo avtomobilskih samodejno prilagodljivih prednjih luči, ki bo nasledila dosedanji sistem. Serijski izdelavi se bliža Oplov sistem matričnih LED luči. Da bi vi čim bolje videli in da drugih ne bi motilo – to je eden od pomembnih ciljev, ki mu sledijo snovalci modernih avtomobilov.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Pa vendar se končno vrti - premiki pri elektrifikaciji vozil. V avtomobilsko-prometnih minutah jih predstavlja Janez Martinčič.
V nekaj mesecih bo predstavljen tudi hibridni Passat GTE, kar bo konkurenčnost hibridnih pogonov dvignilo na povsem novo raven.
Citroen DS3 počasi vozi v svojo drugo petletko in od rojstva se mu je zgodilo toliko, kot se nekaterim avtomobilom ne zgodi v vsem njihovem življenju. Narejen kot še eden izmed nišnih poskusov orjaškega koncerna, je doživel nesluten uspeh; s tem, ko je skočil na hitri vlak prestižnih malčkov, je posledično vzpodbudil nastanek naslednikov linije “DS” in končno doživel in preživel oblikovanje »DS-ov«, kot samostojne blagovne znamke znotraj koncerna PSA. Vse to je seveda dovolj, da avtomobil vozi na ceste nekoliko osvežen in ponosen – tako na prevoženo pot, kot na svetle čase pred njim. Led svetila so za svetle čase obvezna, vsi motorji pa so usklajeni z okoljevarstvenim standardom Evro 6. Novih je tudi nekaj karoserijskih olepšav, z zdaj že znano silhueto velemesta, kot ponavljajočim se grafičnim motivom.
Mogoče se zdi komu nenavadno, a v takšnem prestižnem malčku, ki z vso svojo pojavnostjo voznika navaja na športne misli, se vrti dizelski agregat – vsaj v primeru avtomobila, ki nam ga je bilo dano zapeljati okoli ovinkov. A ta dizel ni katerikoli dizel. Že res, da je osnova 1,6 litrski BlueHDi, z 88 kilovati, a za potrebe DS-a je temeljito utišan; navdušuje tudi s svojim mirnim tekom in celo zjutraj, ob hladnem zagonu ni moč prepoznati nobenega od dizelskih stereotipov. Vse ostalo od tod naprej je lažje. 270 Nm metrov navora je na voljo pod 2000 vrtljaji, kar daje agregatu primerno prožnost. Pospeševanje je nato nekaj časa prav brutalno, a nad 4000 vrtljaji je zabave konec. Dizel se torej nedvomno zdi strel v pravo smer, potrebno pa je priznati, da se nekaj težav pojavi pri podvozju, vsaj mi smo dobili tak občutek. V testnem avtomobilu je bilo nameščeno športno podvozje – kot del bogate opreme “Sport Chic”, a je vprašanje, če je ta možnost ponudbe sploh primerna in potrebna. Podvozje je namreč brutalno trdo, kar avtomobilu pri vsakdanji uporabi vzame kar precej udobja, je pa vprašanje, če med ostro vožnjo prinese toliko, da bi se zdela takšna možnost nastavitve elementov podvozja racionalna.
Predvsem pa se zdi DS3 še vedno zastavonoša novoustanovljene blagovne znamke in še vedno, ali pa osvežen mogoče ponovno, eden najbolj atraktivnih avtomobilov na tržišču.
“Pa vendar se vrti”, velja za naš planet “pa vendar se premika”, velja za avtomobilsko industrijo. “Končno se premika” pa velja za prihod električnih vozil v komercialno uporabo. Po Renaultu, ki se je lotil komercializacije svoje že kar bogate zbirke električnih vozil na slovenske ceste, je podobno pred dnevi storil tudi koncern Volkswagen. Natančneje rečeno, zgolj znamka Volkswagen, ki je paketno predstavila dva svoja brezogljična avtomobila, za povrh pa še visokozmogljivo nizkoogljično vozilo. Električni Golf imenovan “e-golf”, njegov manjši bratranec “e-up” in pa priključni hibrid “Golf GTE” so novi modeli, ko bodo brez dvoma razburkali mirno vodo slovenske električne krajine.
Najprej je tu seveda Golf. Legendarni avtomobil je v svoji električni inačici ubral zelo zanimivo pot. Voznik se z ničemer, razen s pogonom, ne odreče klasičnemu Golfu! Na videz so vsi elementi avtomobila prav takšni, kot so v klasičnem vozilu. Celo ključ za zagon je klasičen, le da se z njegovo uporabo ne zažene agregata na notranje izgorevanje, temveč se prebudi električen pogon. Odrečemo se seveda dosegu, ki je tovarniško nastavljen na 190 kilometrov, v realnosti najbrž nekaj manj, a to je tudi edina, čeprav za mnoge usodna žrtev elektrifikacije. Več o električnem golfu, morebiti tudi o UP-u v kateri naslednjih dodaj, tokrat le še o priključnem hibridu imenovanem Golf »GTE« Za mnoge odlična možnost, predvsem ker sta si ceni tako čisto električnega Golfa, kot tudi hibridnega, s približno 37 000 evri zelo blizu; ob tem, da sta v hibridu združena tako elektromotor kot 1,4 litrski turbo bencinski motor, ki skupaj proizvedeta kar 150 kilovatov moči. Zgolj z elektromotorjem je mogoče prevoziti 50 kilometrov, drugače pa elektrika sodeluje še takrat, ko potrebujete od avtomobila maksimalno zmogljivost. In še poslastica. V nekaj mesecih bo predstavljen tudi hibridni Passat GTE, kar bo konkurenčnost hibridnih pogonov dvignilo na povsem novo raven.
Fiat je pri nas predstavil šestega člana družine 500 – oznaka X pove, da gre za t.i. mestnega križanca. Avtomobil se je v primerjavi z osnovnim modelom 500 nekoliko napihnil – to se opazi že na prvi pogled, predvsem pa je avtomobil prostornejši v potniški kabini in s 350 litri prostora tudi v prtljažnem prostoru. Predstavil se je v dveh različicah – nekoliko bolj elegantno in samo z možnostjo pogona na prednji kolesi City Look in Offroad Look, ki je bolj terenskega izgleda in v kombinaciji z močnejšim dizelskim motorjem lahko tudi s štirikolesnim pogonom AWD in devet stopenjskim samodejnim menjalnikom. Obe različici ponujata tudi različne pakete opreme. City Look je lahko opremljen z bencinskima motorjema – 1,6 litrskim 81 kilovatnim ali 1,4 litrskim s 103 kilovati, ali z 88 kilovatnim dizelskim 1,6 Multijet. Pri 500X Offroad Look je ob bencinskih v ponudbi dvolitrski dizelski s 103 kilovati. Že kmalu je v načrtu še 125 kilovatni bencinski 1,4 Multiair, pa tudi šest stopenjski samodejni menjalnik z dvojno sklopko. Najcenejši 500X s trenutno veljavnim popustom pride 16 tisočakov, lahko pa izberete tudi različico, ki je dvakrat dražja.
Pri Oplu že poznamo sistem bi-ksenonskih luči AFL+ z desetimi različnimi funkcijskimi osvetlitvami, zdaj pa se njihovi inženirji intenzivno ukvarjajo z razvojem avtomobilskih žarometov jutrišnjega dne. Napovedujejo tretjo generacijo avtomobilskih samodejno prilagodljivih prednjih luči, ki bo nasledila dosedanji sistem. Serijski izdelavi se bliža Oplov sistem matričnih LED luči. Da bi vi čim bolje videli in da drugih ne bi motilo – to je eden od pomembnih ciljev, ki mu sledijo snovalci modernih avtomobilov.
V minutah za mobilnost še enkrat spomnimo, da je Slovenija geografsko zelo razgibana, da so poti, po katerih hodijo otroci v šolo, zelo zelo različne in da se Slovenija uvršča med države, v katerih je varnost otrok na zelo visokem nivoju.
Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.
Tovorna kolesa so robustni dvo- ali tricikli, ki imajo prikolico ali prtljažnik že vgrajen. Na naših cestah in kolesarskih stezah jih še ne vidimo veliko, so pa skoraj obvezna oprema družin na Danskem in v zadnjih letih tudi v Berlinu. V nemški prestolnici smo spoznavali, kako eden od zadnjih hitov nove mobilnosti deluje v praksi.
Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?
Gneče na cestah in zastoji – tudi letos smo jim priča. Tistih, ki potujejo z avtomobili, je še vedno veliko, morda celo več kot pred leti. Da je avtomobil še vedno zmagovalec, kar zadeva poletna počitniška potovanja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
Najbrž ga ni junaka, ki ne bi že kdaj za volanom začutil t. i. spomladansko utrujenost, nekaterim se razvleče tudi na druge letne čase. Ko smo aktivni udeleženci v prometu, zna biti taka utrujenost zelo neugodna, tudi nevarna. Malo pobrskajte po spominu in hitro se boste spomnili, da vas je že kdaj med vožnjo nadlegovala - vsem žal ne uspe, da bi do konca vožnje obdržali odprte oči. Praktično ga ni recepta, ki bi nas obdržal budne, razen morda krajšega odmora z drmežem. Da spomladanska utrujenost obstaja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
O testu dvanajstih otroških koles z 20-palčnimi kolesi različnih cenovnih razredov, ki ga je opravila AMZS. To so kolesa, s katerimi otroci naredijo korak dlje v smeri odraslosti in tudi neodvisnosti od staršev. Ena od ugotovitev testa pravi, da je kar pet dražjih otroških koles zaradi varnostnih pomanjkljivosti dobilo slabšo oceno. Torej je test znova dokazal, da visoka cena ne zagotavlja nujno večje kakovosti.
V starem mestnem jedru Kranja, kjer je podobno kot tudi v drugih mestih po Sloveniji vozlišče neštetih poti, bomo spremljali sodoben mobilnostni mestni utrip. Pripravljen bo poligon, na katerega se bodo lahko mimoidoči podali z različnimi urbanimi prevoznimi sredstvi; tako se dogajajo "trki" različnih prevoznih sredstev in hitrosti. Nazorno prikažemo, da niti zakonske omejitve niti posodabljanje infrastrukture ne morejo slediti hitremu tempu razvoja novih mobilnosti v mestih, zato je za varno ter udobno mestno premikanje nujno sobivanje in sodelovanje.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem je bilo še zadnje dejanje letošnjega izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. V finalu je tekmovalo deset deklet in deset fantov, največ znanja in veščin pa sta pokazala 24-letna študentka fizioterapije Ana Menegalija in 20-letni študent višje policijske šole Matic Tovornik, ki bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo oktobra v Avstriji. Tekmovanje so komentirali predstavnik policije Matjaž Leskovar, predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž in vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar.
Električnih vozil je na cesti vse več, zato marsikoga zanima, kako je s servisom, kakšni so predpisani intervali in ali so kakšne razlike med servisiranjem električnega in klasičnega vozila.
Že 100 in več let je tega, kar se je tudi v avtomobilski industriji razvil odnos med delodajalcem in delojemalcem, in seveda je jasno, da so se kmalu začeli pojavljati konflikti, nesoglasja, pogajanja, iskanja razmerja za primerno plačilo in boljše pogoje dela, pa seveda tudi stavke.
Ve se, da so motoristi ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v prometu. Po letu 2021, ki je bilo za motoriste in mopediste res črno, je bila lani statistika manj neprijazna, upamo seveda, da bo letos še manj nesreč. Andrej Brglez spomni, kaj je najpomembneje zdaj spomladi, da čim bolj zmanjšamo možnost, da se nam zgodi kaj neprijetnega, potem pa še Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, opozori, da niso vedno vsega krivi le motoristi.
Baterije nas spremljajo že zelo dolgo, a še nikoli se nismo toliko pogovarjali o njih kot v zadnjih letih, ko so jih začeli vgrajevati v električne avtomobile. Postajajo nekakšen center zelenega energetskega prehoda, mi pa živimo v regiji, ki je baterijsko izjemno močna. V Sloveniji imamo veliko znanja na področju kemije. O tem spregovori dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je eden izmed najboljših inštitutov za raziskovanje baterijske kemije na svetu.
Finska prestolnica ima učinkovit javni promet, ki temelji na učinkovitem prepletu tramvajev, vlakov, metroja in avtobusov. Vrhunska digitalizacija omogoča odlično dostopnost, javni upravljalec prometa pa se namerava celo povezovati s komercialnimi ponudniki kot sta Uber in Bolt, saj je končni cilj še večja učinkovitost prometa in manj avtomobilov v središču mesta. Kaj se lahko naučimo iz finskega primera?
Poleg novosti v avtomobilsko-prometnem svetu, sledi še sprehod po Beograjskem sejmu avtomobilov. Nabirali smo vtise pri obiskovalcih in se spraševali, kako jim še vedno uspeva pripraviti tako razstavo, medtem ko tovrstni mednarodni saloni drugod po svetu zapirajo vrata.
Tokrat bodo minute za mobilnost spet precej naelektrene. Janez Martinčič in Andrej Brglez ugotavljata, da je električna mobilnost dejstvo, da je avtomobilov iz dneva v dan vedno več in da pravzaprav nima smisla debatirati in se prepirati, ali bi ali ne bi na elektriko. Usmeritev je zapovedana in treba se bo pač prilagoditi. Res nima smisla, da se polariziramo še na tem področju.
Pred 50 leti je nemški avtomobilski klub ADAC izvedel in objavil prvi test pnevmatik. Tako so zdaj avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujejo pri testih pripravili test 50-letnih pnevmatik. To je tudi prvi test, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila.
Sašo Knez je trboveljski podjetnik, ki ga je v poslovne vode potegnilo navdušenje do letenja. V podjetju so med drugim specializirani tudi za sestavljanje simulatorjev letenja in ker zeleni prehod zadeva tudi letala, je elektrifikacija na tem področju seveda ena od vodilnih tem.
V tem stoletju v Sloveniji še nismo imeli tako skromne prodaje novih osebnih avtomobilov. Pod 50 tisoč je bilo prodanih le še leta 2012, zdaj pa smo torej dosegli nov rekord, prodanih je bilo le nekaj čez 46 tisoč vozil.
Nemčija je znana kot edina država v Evropi, kjer ni omejitve hitrosti na avtomobilskih cestah. No, od vseh avtocest jih je približno tretjina, kjer zares ni omejitev, pa še tam je po večini gneča, tako da o kakšnih visokih hitrostih lahko samo sanjamo. Zdaj ni prvič, da so v Nemčiji spet glasnejši tisti, ki bi radi uzakonili omejitev hitrosti, in morda jim bo nekoč tudi uspelo, a za zdaj se zdi, da bo ostalo vse tako, kot je bilo. Andrej Brglez spomni, da so prav v Nemčiji pred dobrim stoletjem zgradili prve kilometre avtomobilske ceste.
Neveljaven email naslov