Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pa vendar se končno vrti - premiki pri elektrifikaciji vozil. V avtomobilsko-prometnih minutah jih predstavlja Janez Martinčič.
V nekaj mesecih bo predstavljen tudi hibridni Passat GTE, kar bo konkurenčnost hibridnih pogonov dvignilo na povsem novo raven.
Citroen DS3 počasi vozi v svojo drugo petletko in od rojstva se mu je zgodilo toliko, kot se nekaterim avtomobilom ne zgodi v vsem njihovem življenju. Narejen kot še eden izmed nišnih poskusov orjaškega koncerna, je doživel nesluten uspeh; s tem, ko je skočil na hitri vlak prestižnih malčkov, je posledično vzpodbudil nastanek naslednikov linije “DS” in končno doživel in preživel oblikovanje »DS-ov«, kot samostojne blagovne znamke znotraj koncerna PSA. Vse to je seveda dovolj, da avtomobil vozi na ceste nekoliko osvežen in ponosen – tako na prevoženo pot, kot na svetle čase pred njim. Led svetila so za svetle čase obvezna, vsi motorji pa so usklajeni z okoljevarstvenim standardom Evro 6. Novih je tudi nekaj karoserijskih olepšav, z zdaj že znano silhueto velemesta, kot ponavljajočim se grafičnim motivom.
Mogoče se zdi komu nenavadno, a v takšnem prestižnem malčku, ki z vso svojo pojavnostjo voznika navaja na športne misli, se vrti dizelski agregat – vsaj v primeru avtomobila, ki nam ga je bilo dano zapeljati okoli ovinkov. A ta dizel ni katerikoli dizel. Že res, da je osnova 1,6 litrski BlueHDi, z 88 kilovati, a za potrebe DS-a je temeljito utišan; navdušuje tudi s svojim mirnim tekom in celo zjutraj, ob hladnem zagonu ni moč prepoznati nobenega od dizelskih stereotipov. Vse ostalo od tod naprej je lažje. 270 Nm metrov navora je na voljo pod 2000 vrtljaji, kar daje agregatu primerno prožnost. Pospeševanje je nato nekaj časa prav brutalno, a nad 4000 vrtljaji je zabave konec. Dizel se torej nedvomno zdi strel v pravo smer, potrebno pa je priznati, da se nekaj težav pojavi pri podvozju, vsaj mi smo dobili tak občutek. V testnem avtomobilu je bilo nameščeno športno podvozje – kot del bogate opreme “Sport Chic”, a je vprašanje, če je ta možnost ponudbe sploh primerna in potrebna. Podvozje je namreč brutalno trdo, kar avtomobilu pri vsakdanji uporabi vzame kar precej udobja, je pa vprašanje, če med ostro vožnjo prinese toliko, da bi se zdela takšna možnost nastavitve elementov podvozja racionalna.
Predvsem pa se zdi DS3 še vedno zastavonoša novoustanovljene blagovne znamke in še vedno, ali pa osvežen mogoče ponovno, eden najbolj atraktivnih avtomobilov na tržišču.
“Pa vendar se vrti”, velja za naš planet “pa vendar se premika”, velja za avtomobilsko industrijo. “Končno se premika” pa velja za prihod električnih vozil v komercialno uporabo. Po Renaultu, ki se je lotil komercializacije svoje že kar bogate zbirke električnih vozil na slovenske ceste, je podobno pred dnevi storil tudi koncern Volkswagen. Natančneje rečeno, zgolj znamka Volkswagen, ki je paketno predstavila dva svoja brezogljična avtomobila, za povrh pa še visokozmogljivo nizkoogljično vozilo. Električni Golf imenovan “e-golf”, njegov manjši bratranec “e-up” in pa priključni hibrid “Golf GTE” so novi modeli, ko bodo brez dvoma razburkali mirno vodo slovenske električne krajine.
Najprej je tu seveda Golf. Legendarni avtomobil je v svoji električni inačici ubral zelo zanimivo pot. Voznik se z ničemer, razen s pogonom, ne odreče klasičnemu Golfu! Na videz so vsi elementi avtomobila prav takšni, kot so v klasičnem vozilu. Celo ključ za zagon je klasičen, le da se z njegovo uporabo ne zažene agregata na notranje izgorevanje, temveč se prebudi električen pogon. Odrečemo se seveda dosegu, ki je tovarniško nastavljen na 190 kilometrov, v realnosti najbrž nekaj manj, a to je tudi edina, čeprav za mnoge usodna žrtev elektrifikacije. Več o električnem golfu, morebiti tudi o UP-u v kateri naslednjih dodaj, tokrat le še o priključnem hibridu imenovanem Golf »GTE« Za mnoge odlična možnost, predvsem ker sta si ceni tako čisto električnega Golfa, kot tudi hibridnega, s približno 37 000 evri zelo blizu; ob tem, da sta v hibridu združena tako elektromotor kot 1,4 litrski turbo bencinski motor, ki skupaj proizvedeta kar 150 kilovatov moči. Zgolj z elektromotorjem je mogoče prevoziti 50 kilometrov, drugače pa elektrika sodeluje še takrat, ko potrebujete od avtomobila maksimalno zmogljivost. In še poslastica. V nekaj mesecih bo predstavljen tudi hibridni Passat GTE, kar bo konkurenčnost hibridnih pogonov dvignilo na povsem novo raven.
Fiat je pri nas predstavil šestega člana družine 500 – oznaka X pove, da gre za t.i. mestnega križanca. Avtomobil se je v primerjavi z osnovnim modelom 500 nekoliko napihnil – to se opazi že na prvi pogled, predvsem pa je avtomobil prostornejši v potniški kabini in s 350 litri prostora tudi v prtljažnem prostoru. Predstavil se je v dveh različicah – nekoliko bolj elegantno in samo z možnostjo pogona na prednji kolesi City Look in Offroad Look, ki je bolj terenskega izgleda in v kombinaciji z močnejšim dizelskim motorjem lahko tudi s štirikolesnim pogonom AWD in devet stopenjskim samodejnim menjalnikom. Obe različici ponujata tudi različne pakete opreme. City Look je lahko opremljen z bencinskima motorjema – 1,6 litrskim 81 kilovatnim ali 1,4 litrskim s 103 kilovati, ali z 88 kilovatnim dizelskim 1,6 Multijet. Pri 500X Offroad Look je ob bencinskih v ponudbi dvolitrski dizelski s 103 kilovati. Že kmalu je v načrtu še 125 kilovatni bencinski 1,4 Multiair, pa tudi šest stopenjski samodejni menjalnik z dvojno sklopko. Najcenejši 500X s trenutno veljavnim popustom pride 16 tisočakov, lahko pa izberete tudi različico, ki je dvakrat dražja.
Pri Oplu že poznamo sistem bi-ksenonskih luči AFL+ z desetimi različnimi funkcijskimi osvetlitvami, zdaj pa se njihovi inženirji intenzivno ukvarjajo z razvojem avtomobilskih žarometov jutrišnjega dne. Napovedujejo tretjo generacijo avtomobilskih samodejno prilagodljivih prednjih luči, ki bo nasledila dosedanji sistem. Serijski izdelavi se bliža Oplov sistem matričnih LED luči. Da bi vi čim bolje videli in da drugih ne bi motilo – to je eden od pomembnih ciljev, ki mu sledijo snovalci modernih avtomobilov.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Pa vendar se končno vrti - premiki pri elektrifikaciji vozil. V avtomobilsko-prometnih minutah jih predstavlja Janez Martinčič.
V nekaj mesecih bo predstavljen tudi hibridni Passat GTE, kar bo konkurenčnost hibridnih pogonov dvignilo na povsem novo raven.
Citroen DS3 počasi vozi v svojo drugo petletko in od rojstva se mu je zgodilo toliko, kot se nekaterim avtomobilom ne zgodi v vsem njihovem življenju. Narejen kot še eden izmed nišnih poskusov orjaškega koncerna, je doživel nesluten uspeh; s tem, ko je skočil na hitri vlak prestižnih malčkov, je posledično vzpodbudil nastanek naslednikov linije “DS” in končno doživel in preživel oblikovanje »DS-ov«, kot samostojne blagovne znamke znotraj koncerna PSA. Vse to je seveda dovolj, da avtomobil vozi na ceste nekoliko osvežen in ponosen – tako na prevoženo pot, kot na svetle čase pred njim. Led svetila so za svetle čase obvezna, vsi motorji pa so usklajeni z okoljevarstvenim standardom Evro 6. Novih je tudi nekaj karoserijskih olepšav, z zdaj že znano silhueto velemesta, kot ponavljajočim se grafičnim motivom.
Mogoče se zdi komu nenavadno, a v takšnem prestižnem malčku, ki z vso svojo pojavnostjo voznika navaja na športne misli, se vrti dizelski agregat – vsaj v primeru avtomobila, ki nam ga je bilo dano zapeljati okoli ovinkov. A ta dizel ni katerikoli dizel. Že res, da je osnova 1,6 litrski BlueHDi, z 88 kilovati, a za potrebe DS-a je temeljito utišan; navdušuje tudi s svojim mirnim tekom in celo zjutraj, ob hladnem zagonu ni moč prepoznati nobenega od dizelskih stereotipov. Vse ostalo od tod naprej je lažje. 270 Nm metrov navora je na voljo pod 2000 vrtljaji, kar daje agregatu primerno prožnost. Pospeševanje je nato nekaj časa prav brutalno, a nad 4000 vrtljaji je zabave konec. Dizel se torej nedvomno zdi strel v pravo smer, potrebno pa je priznati, da se nekaj težav pojavi pri podvozju, vsaj mi smo dobili tak občutek. V testnem avtomobilu je bilo nameščeno športno podvozje – kot del bogate opreme “Sport Chic”, a je vprašanje, če je ta možnost ponudbe sploh primerna in potrebna. Podvozje je namreč brutalno trdo, kar avtomobilu pri vsakdanji uporabi vzame kar precej udobja, je pa vprašanje, če med ostro vožnjo prinese toliko, da bi se zdela takšna možnost nastavitve elementov podvozja racionalna.
Predvsem pa se zdi DS3 še vedno zastavonoša novoustanovljene blagovne znamke in še vedno, ali pa osvežen mogoče ponovno, eden najbolj atraktivnih avtomobilov na tržišču.
“Pa vendar se vrti”, velja za naš planet “pa vendar se premika”, velja za avtomobilsko industrijo. “Končno se premika” pa velja za prihod električnih vozil v komercialno uporabo. Po Renaultu, ki se je lotil komercializacije svoje že kar bogate zbirke električnih vozil na slovenske ceste, je podobno pred dnevi storil tudi koncern Volkswagen. Natančneje rečeno, zgolj znamka Volkswagen, ki je paketno predstavila dva svoja brezogljična avtomobila, za povrh pa še visokozmogljivo nizkoogljično vozilo. Električni Golf imenovan “e-golf”, njegov manjši bratranec “e-up” in pa priključni hibrid “Golf GTE” so novi modeli, ko bodo brez dvoma razburkali mirno vodo slovenske električne krajine.
Najprej je tu seveda Golf. Legendarni avtomobil je v svoji električni inačici ubral zelo zanimivo pot. Voznik se z ničemer, razen s pogonom, ne odreče klasičnemu Golfu! Na videz so vsi elementi avtomobila prav takšni, kot so v klasičnem vozilu. Celo ključ za zagon je klasičen, le da se z njegovo uporabo ne zažene agregata na notranje izgorevanje, temveč se prebudi električen pogon. Odrečemo se seveda dosegu, ki je tovarniško nastavljen na 190 kilometrov, v realnosti najbrž nekaj manj, a to je tudi edina, čeprav za mnoge usodna žrtev elektrifikacije. Več o električnem golfu, morebiti tudi o UP-u v kateri naslednjih dodaj, tokrat le še o priključnem hibridu imenovanem Golf »GTE« Za mnoge odlična možnost, predvsem ker sta si ceni tako čisto električnega Golfa, kot tudi hibridnega, s približno 37 000 evri zelo blizu; ob tem, da sta v hibridu združena tako elektromotor kot 1,4 litrski turbo bencinski motor, ki skupaj proizvedeta kar 150 kilovatov moči. Zgolj z elektromotorjem je mogoče prevoziti 50 kilometrov, drugače pa elektrika sodeluje še takrat, ko potrebujete od avtomobila maksimalno zmogljivost. In še poslastica. V nekaj mesecih bo predstavljen tudi hibridni Passat GTE, kar bo konkurenčnost hibridnih pogonov dvignilo na povsem novo raven.
Fiat je pri nas predstavil šestega člana družine 500 – oznaka X pove, da gre za t.i. mestnega križanca. Avtomobil se je v primerjavi z osnovnim modelom 500 nekoliko napihnil – to se opazi že na prvi pogled, predvsem pa je avtomobil prostornejši v potniški kabini in s 350 litri prostora tudi v prtljažnem prostoru. Predstavil se je v dveh različicah – nekoliko bolj elegantno in samo z možnostjo pogona na prednji kolesi City Look in Offroad Look, ki je bolj terenskega izgleda in v kombinaciji z močnejšim dizelskim motorjem lahko tudi s štirikolesnim pogonom AWD in devet stopenjskim samodejnim menjalnikom. Obe različici ponujata tudi različne pakete opreme. City Look je lahko opremljen z bencinskima motorjema – 1,6 litrskim 81 kilovatnim ali 1,4 litrskim s 103 kilovati, ali z 88 kilovatnim dizelskim 1,6 Multijet. Pri 500X Offroad Look je ob bencinskih v ponudbi dvolitrski dizelski s 103 kilovati. Že kmalu je v načrtu še 125 kilovatni bencinski 1,4 Multiair, pa tudi šest stopenjski samodejni menjalnik z dvojno sklopko. Najcenejši 500X s trenutno veljavnim popustom pride 16 tisočakov, lahko pa izberete tudi različico, ki je dvakrat dražja.
Pri Oplu že poznamo sistem bi-ksenonskih luči AFL+ z desetimi različnimi funkcijskimi osvetlitvami, zdaj pa se njihovi inženirji intenzivno ukvarjajo z razvojem avtomobilskih žarometov jutrišnjega dne. Napovedujejo tretjo generacijo avtomobilskih samodejno prilagodljivih prednjih luči, ki bo nasledila dosedanji sistem. Serijski izdelavi se bliža Oplov sistem matričnih LED luči. Da bi vi čim bolje videli in da drugih ne bi motilo – to je eden od pomembnih ciljev, ki mu sledijo snovalci modernih avtomobilov.
Tranzicija v mobilnosti se napoveduje že nekaj časa, na različne načine. Nekatere spremembe se že dogajajo, druge se nakazujejo, kako hitro bo vse skupaj šlo, še ne vemo. Da se nekatere stvari (tudi v mobilnosti) prvič zgodijo v ZDA in potem pljusknejo v Evropo, tudi tega smo že vajeni. No, pred kratkim je prvi mož Forda na nek način napovedal, da bo spremenil način prodaje oziroma pritisnil na svoje prodajalce, ker so se razmere na trgu spremenile, prodajalci pa so se spretno prilagodili in predvsem občutno dvignili cene avtomobilom. A da bi Ford, ki je začel s prodajo preko posrednikov, zdaj odrezal roko, ki ga hrani, ne bo šlo, pravi Andrej Brglez.
Industrija kamp prikolic in avtodomov v zadnjih letih izjemno raste, tako je tudi uporabnikov vedno več. Nekateri jih kupujejo, drugi si jih izposojajo, tretji spet si kar sami predelajo različna prevozna sredstva. Novi hipijevski potovalni duh se pojavlja, a je precej drugačen od tistega, ki je bil v modi pred desetletji. Zdaj mora biti vse pri roki, udobno in moderno, pa čeprav je uradni moto, da se vračamo k naravi.
Pred dnevi je evropski parlament sprejel uredbo, po kateri se po letu 2035 ne bo smelo več proizvajati in prodajati vozil z motorji na notranje izgorevanje. Reakcije so bile po Evropskih državah kar burne, slišali smo že številne odmeve, ob tem se pojavlja kopica vprašanj in dilem. Lani je bil recimo delež prodanih električnih vozil pri nas triodstoten. Da bi v 13 letih narastel na sto odstotkov, se nam res zdi utopično. A vendar, uredba je bila sprejeta in treba se je usmeriti k približevanju temu cilju. Andrej Brglez komentira nekatere odzive. Električni clio bi že danes kupil vsak - če bi stal 15 tisočakov in če bi nudil enako uslugo kot danes bencinski. Treba je gledati kar precej naprej, še dlje od leta 2035, določiti strategijo, smer razvoja mobilnosti dvajset in še več let naprej in temu s sprotnimi prilagajanji slediti.
Naš Val 202 je praznoval 50 let, naša oddaja pa je tista, ki prav gotovo povezuje radio in mobilnost. Radijski sprejemniki v avtomobilih so seveda bili že davno prej, preden je začel oddajati Val 202. Andrej Brglez je zato malo pobrskal 100 in več let nazaj in se prepričal, da se je kmalu po rojstvu avtomobilov pojavil tudi avtoradio. Tam nekje v času, ko je začel Val 202 se je tudi bolj intenzivno začelo vgrajevati v avtomobile tudi radijske sprejemnike. Danes imajo tovarniško vgrajene vsi avtomobili.
Anatomija motoristove vožnje, to je bila tema, iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih skopa statistika ne ponudi.
Danes najprej med mlade voznike. Veseli nas, da je AMZS spet uspelo organizirati in izpeljati Izbor za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. Tokrat sta v finalu, ki je potekalo v AMZS centru varne vožnje na Vranskem, največ znanja in spretnosti pokazala 20-letna Ljubljančanka Anja Kren in Urban Ostrež iz Jevnice. Statistika sicer beleži, da mladi zadnje čase vozijo varneje, da promet dojemajo drugače.
Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez.
Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez.
Prvi maj letos ni bil samo praznik dela ampak tudi dan, ko so se dvignile cene goriva – no, niso se dvignile, ampak so nam jih dvignili, in to kar krepko. Pa so jih potem hitro še enkrat popravili – navzgor, seveda. In zdaj že kar vsak dan, ko se zjutraj zbudimo, preverimo, če jih niso že spet, ker se nam zdi, da se bo zgodil še kakšen dvig. Andrej Brglez razmišlja oziroma kar trdi, da so se spremembe cen goriva vedno zrcalile tudi pri proizvajalcih avtomobilov, pri razvoju tehnologij… Sicer pa je oblikovanje cen goriva kompleksna zadeva, ob tem je treba misliti na sto stvari. Vsekakor pa za dvig cene ni kriv prodajalec na bencinskem servisu, država je tista, ki ima v roki škarje in platno.
Mnogi avtomobili imajo dandanes prisekane volane, ob tem, da niso več okrogli, pa so tudi založeni s kopico raznih gumbov in stikal. Posvetili se bomo voznikovemu delovnemu okolju, položaju za volanom, predvsem pravzaprav volanu samemu. Pred 100 in več leti je bil volan res samo orodje, sredstvo, s katerim so krmilili levo in desno. In bil je okrogel. Danes je seveda marsikaj drugače. Volani so manjši, tudi sploh ni več nujno, da so okrogli, mnogi avtomobili imajo prisekane, predvsem pa volan v avtu še zdaleč ni več samo zato, da bi z njim zavijali levo in desno. Kar zadeva voznikovo delavno okolje, pa so še posebno inovativni pri Peugeotu, kjer so s t.i. i-Cockpitom poskrbeli za malo drugačen položaj voznika za volanom oziroma na drugačen pogled na armaturo. Andrej Brglez pa tudi spomni, da tisti prvi avtomobili volana sploh niso imeli.
Z razvojem tehnologij v avtomobilski industriji se večajo tudi možnosti invalidov, da postanejo samostojni vozniki. Mobilnost seveda krepko pripomore tudi k večji vključenosti v družbo. A težava je, da je še vedno veliko tistih, ki se ne zavedajo pomembnosti zadostnega zagotovljenega prostora za vstop oziroma izstop invalida iz vozila. V društvu za mobilnost invalidov Moja pot so tako na platformi YouTube objavili štiri spote, ki opozarjajo na omenjeno problematiko. No, nekateri še vedno parkirajo na mestih označenih za invalide, a Andrej Brglez opozarja, da ni težava samo v tem. Nekateri parkirajo tik ob rumeni črti ali celo s kolesi na njej in že s tem invalidom povzročajo težave. Mnogi premalokrat pomislimo na to.
Renaultev električni megane, ki so nam ga predstavili v teh dneh, prinaša s seboj tudi kartico za polnjenje, ki zajema 500 polnilnih mest pri nas, z njo pa lahko polnimo baterijo tudi na mnogih polnilnih mestih v tujini. A polnjenje je le ena izmed tegob, s katerimi se spoprijemajo uporabniki električnih avtomobilov, vprašanj in dilem je še kar nekaj, razmišlja tudi Andrej Brglez. Zapeljemo Mitsubishijevega križanca eclipse cross in mazdo3 ter poročamo o predstavitvi Citroenovega berlinga in Renaultevega novega električnega megana.
Danes je veliko avtov, velika večina pravzaprav, ki zbirajo raznorazne podatke. Ta dostop do podatkov je bil včasih omejen le na delovanje motorja, števila prevoženih kilometrov, in je bil namenjen samo uslužbencem na servisih. Danes se je ta nabor podatkov zelo razširil, z modernimi tehnologijami lahko dostopamo do mnogih podatkov, seveda pa po drugi strani tudi mi razkrivamo marsikaj o sebi, o svoji vožnji. Na tem področju prihaja do pobud, da naši podatki ne bi bili kar tako dostopni, imajo neko vrednost in so v bistvu naša last in ne last tistega, ki jih zbira in potem razpolaga z njimi. Andrej Brglez razlaga, da bi morali lastniki avtomobilov na nek način tržiti te podatke.
Težave – take in drugačne se zadnje čase kopičijo na mnogih področjih našega življenja, a ker se v naših minutah ukvarjamo predvsem z mobilnostjo oziroma z vsem, kar je z njo povezano, bomo spomnili na nekatera dejstva, ki zadevajo to področje. Nad vse, kar se je kopičilo in povzročalo težave v avtomobilski industriji, se je zdaj zgrnila še vojna na evropskih tleh, ki ima in bo še imela izjemno negativne posledice, ki jih bomo čutili še kar nekaj časa. Andrej Brglez nas spomni, da ima bivša Sovjetska zveza (tudi z Ukrajino) bogato zgodovino, kar zadeva avtomobilsko industrijo. Tako Rusija kot Ukrajina sta bogati s surovinami, ki so pomembne za proizvodnjo avtomobilov, poleg tega se tam proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov. Motnje v proizvodnji teh imajo za posledico, da se avtomobili proizvajajo v manjših količinah ter se zato tudi dražijo.
Če omenimo deljeno mobilnost, potem običajno pomislimo na večja mesta, kjer je na kupu večje število uporabnikov, ki lahko uporabljajo isto vozilo, tam se ta način mobilnosti zdi nekako najbolj logičen. V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp. Miran Kristan iz posoškega razvojnega centra razlaga, da ne gre samo za izkušnjo domačinov, ker se v dolino Soče v sezoni zgrnejo tudi trume turistov. Ker gre za občutljivo naravno okolje, je še posebej za pozdravit tovrstno razmišljanje, tak poskus delitve mobilnosti, razmišlja Andrej Brglez.
Kolesarji, varno v sezono – tako so naslovili organizatorji novinarsko konferenco pred prihodom pomladi, ko se na ceste vsujejo kolesarji. Sicer naj bi vsi udeleženci v prometu, ne samo kolesarji, skupaj nekako spodbujali zavedanje, da brez spoštovanja in skrbnosti drug do drugega pri prizadevanjih za nadaljnje izboljšanje prometne varnosti ne bo napredka. Zdaj so bili torej posebej izpostavljeni kolesarji. Na cesti jih je vedno več in posledično je tako tudi več nevarnosti zanje, pa tudi za druge na cesti. Opažanja policistov so, da je nesreč - logično, vedno več, da je tudi pijanih kolesarjev vedno več, pa da predvsem starejši uporabniki električnih koles dostikrat precenjujejo svoje zmožnosti oziroma podcenjujejo zmogljivosti koles. Generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek pa opozarja, da če na cesti ne bomo upoštevali eden drugega, bo naša mobilnost precej manj prijazna in varna kot bi lahko bila.
Izbor Najboljši za volanom – zdaj vas prav gotovo že velika večina ve, za kakšno akcijo gre. Poteka že nekaj let v organizaciji AMZS, dobiva pa tudi mednarodne razsežnosti. Spletni test za letošnjo izvedbo je v teku, potem bo polfinale in na koncu še finale. Zmagovalca gresta potem jeseni v Madrid na Evropski izbor. Dosedanji udeleženci poudarjajo, da ne gre samo za tekmovanje in pridobivanje izkušenj, ampak tudi za druženje in sklepanje novih prijateljstev – to potrjuje tudi vodja področja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar. Prav gotovo pa tej akciji lahko pripišemo tudi nekaj zaslug za to, da so mladi za volanom v zadnjih letih bolj razsodni in povzročijo manj prometnih nesreč.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Potem ko so se pojavili avtomobili, so snovalci začeli razmišljati, kako voziti ponoči. Od sveč in raznih svetilk, ki so jih pritrjevali na sprednji del vozila, so potem začeli žaromete vgrajevati v karoserijo. Danes poznamo LED in lasersko tehnologijo, žarometi se samodejno prilagajajo, ponoči nam dobesedno naredijo dan. Oblikovalci se igrajo z oblikami, dobri žarometi pa seveda pomenijo več varnosti.
Fordov grand tourneo connect active je izjemno primeren za popotovanja - tudi zaradi prtljažnega prostora, ki ga lahko iz osnovnih 1500 litrov povečamo na več kot 2700 litrov. Renaultov električni twingo je namenjen tistim, ki lahko polnijo baterijo na domači vtičnici in je primeren za krajše poti. Rodila se je električna cupra z imenom born.
Neveljaven email naslov