Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Elektrifikacija vozil

15.04.2015

Pa vendar se končno vrti - premiki pri elektrifikaciji vozil. V avtomobilsko-prometnih minutah jih predstavlja Janez Martinčič.

V nekaj mesecih bo predstavljen tudi hibridni Passat GTE, kar bo konkurenčnost hibridnih pogonov dvignilo na povsem novo raven.

Citroen DS3 počasi vozi v svojo drugo petletko in od rojstva se mu je zgodilo toliko, kot se nekaterim avtomobilom ne zgodi v vsem njihovem življenju. Narejen kot še eden izmed nišnih poskusov orjaškega koncerna, je doživel nesluten uspeh; s tem, ko je skočil na hitri vlak prestižnih malčkov, je posledično vzpodbudil nastanek naslednikov linije “DS” in končno doživel in preživel oblikovanje »DS-ov«, kot samostojne blagovne znamke znotraj koncerna PSA. Vse to je seveda dovolj, da avtomobil vozi na ceste nekoliko osvežen in ponosen – tako na prevoženo pot, kot na svetle čase pred njim. Led svetila so za svetle čase obvezna, vsi motorji pa so usklajeni z okoljevarstvenim standardom Evro 6. Novih je tudi nekaj karoserijskih olepšav, z zdaj že znano silhueto velemesta, kot ponavljajočim se grafičnim motivom.

Mogoče se zdi komu nenavadno, a v takšnem prestižnem malčku, ki z vso svojo pojavnostjo voznika navaja na športne misli, se vrti dizelski agregat – vsaj v primeru avtomobila, ki nam ga je bilo dano zapeljati okoli ovinkov. A ta dizel ni katerikoli dizel. Že res, da je osnova 1,6 litrski BlueHDi, z 88 kilovati, a za potrebe DS-a je temeljito utišan; navdušuje tudi s svojim mirnim tekom in celo zjutraj, ob hladnem zagonu ni moč prepoznati nobenega od dizelskih stereotipov. Vse ostalo od tod naprej je lažje. 270 Nm metrov navora je na voljo pod 2000 vrtljaji, kar daje agregatu primerno prožnost. Pospeševanje je nato nekaj časa prav brutalno, a nad 4000 vrtljaji je zabave konec. Dizel se torej nedvomno zdi strel v pravo smer, potrebno pa je priznati, da se nekaj težav pojavi pri podvozju, vsaj mi smo dobili tak občutek. V testnem avtomobilu je bilo nameščeno športno podvozje – kot del bogate opreme “Sport Chic”, a je vprašanje, če je ta možnost ponudbe sploh primerna in potrebna. Podvozje je namreč brutalno trdo, kar avtomobilu pri vsakdanji uporabi vzame kar precej udobja, je pa vprašanje, če med ostro vožnjo prinese toliko, da bi se zdela takšna možnost nastavitve elementov podvozja racionalna.

Predvsem pa se zdi DS3 še vedno zastavonoša novoustanovljene blagovne znamke in še vedno, ali pa osvežen mogoče ponovno, eden najbolj atraktivnih avtomobilov na tržišču.

“Pa vendar se vrti”, velja za naš planet “pa vendar se premika”, velja za avtomobilsko industrijo. “Končno se premika” pa velja za prihod električnih vozil v komercialno uporabo. Po Renaultu, ki se je lotil komercializacije svoje že kar bogate zbirke električnih vozil na slovenske ceste, je podobno pred dnevi storil tudi koncern Volkswagen. Natančneje rečeno, zgolj znamka Volkswagen, ki je paketno predstavila dva svoja brezogljična avtomobila, za povrh pa še visokozmogljivo nizkoogljično vozilo. Električni Golf imenovan “e-golf”, njegov manjši bratranec “e-up” in pa priključni hibrid “Golf GTE” so novi modeli, ko bodo brez dvoma razburkali mirno vodo slovenske električne krajine.

Najprej je tu seveda Golf. Legendarni avtomobil je v svoji električni inačici ubral zelo zanimivo pot. Voznik se z ničemer, razen s pogonom, ne odreče klasičnemu Golfu! Na videz so vsi elementi avtomobila prav takšni, kot so v klasičnem vozilu. Celo ključ za zagon je klasičen, le da se z njegovo uporabo ne zažene agregata na notranje izgorevanje, temveč se prebudi električen pogon. Odrečemo se seveda dosegu, ki  je tovarniško nastavljen na 190 kilometrov, v realnosti najbrž nekaj manj, a to je tudi edina, čeprav za mnoge usodna žrtev elektrifikacije. Več o električnem golfu, morebiti tudi o UP-u v kateri naslednjih dodaj, tokrat le še o priključnem hibridu imenovanem Golf »GTE« Za  mnoge odlična možnost, predvsem ker sta si ceni tako čisto električnega Golfa, kot tudi hibridnega, s približno 37 000 evri zelo blizu; ob tem, da sta v hibridu združena tako elektromotor kot 1,4 litrski turbo bencinski motor, ki skupaj proizvedeta kar 150 kilovatov moči. Zgolj z elektromotorjem je mogoče prevoziti 50 kilometrov, drugače pa elektrika sodeluje še takrat, ko potrebujete od avtomobila maksimalno zmogljivost. In še poslastica. V nekaj mesecih bo predstavljen tudi hibridni Passat GTE, kar bo konkurenčnost hibridnih pogonov dvignilo na povsem novo raven.

Fiat je pri nas predstavil šestega člana družine 500 – oznaka X pove, da gre za t.i. mestnega križanca. Avtomobil se je v primerjavi z osnovnim modelom 500 nekoliko napihnil – to se opazi že na prvi pogled, predvsem pa je avtomobil prostornejši v potniški kabini in s 350 litri prostora tudi v prtljažnem prostoru. Predstavil se je v dveh različicah – nekoliko bolj elegantno in samo z možnostjo pogona na prednji kolesi City Look in Offroad Look, ki je bolj terenskega izgleda in v kombinaciji z močnejšim dizelskim motorjem lahko tudi s štirikolesnim pogonom AWD in devet stopenjskim samodejnim menjalnikom. Obe različici ponujata tudi različne pakete opreme. City Look je lahko opremljen z bencinskima motorjema – 1,6 litrskim 81 kilovatnim ali 1,4 litrskim s 103 kilovati, ali z 88 kilovatnim dizelskim 1,6 Multijet. Pri 500X Offroad Look je ob bencinskih v ponudbi dvolitrski dizelski s 103 kilovati. Že kmalu je v načrtu še 125 kilovatni bencinski 1,4 Multiair, pa tudi šest stopenjski samodejni menjalnik z dvojno sklopko. Najcenejši 500X s trenutno veljavnim popustom pride 16 tisočakov, lahko pa izberete tudi različico, ki je dvakrat dražja.

Pri Oplu že poznamo sistem bi-ksenonskih luči AFL+ z desetimi različnimi funkcijskimi osvetlitvami, zdaj pa se njihovi inženirji intenzivno ukvarjajo z razvojem avtomobilskih žarometov jutrišnjega dne. Napovedujejo tretjo generacijo avtomobilskih samodejno prilagodljivih prednjih luči, ki bo nasledila dosedanji sistem. Serijski izdelavi se bliža Oplov sistem matričnih LED luči. Da bi vi čim bolje videli in da drugih ne bi motilo – to je eden od pomembnih ciljev, ki mu sledijo snovalci modernih avtomobilov.


Avtomobilsko prometne minute

866 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Elektrifikacija vozil

15.04.2015

Pa vendar se končno vrti - premiki pri elektrifikaciji vozil. V avtomobilsko-prometnih minutah jih predstavlja Janez Martinčič.

V nekaj mesecih bo predstavljen tudi hibridni Passat GTE, kar bo konkurenčnost hibridnih pogonov dvignilo na povsem novo raven.

Citroen DS3 počasi vozi v svojo drugo petletko in od rojstva se mu je zgodilo toliko, kot se nekaterim avtomobilom ne zgodi v vsem njihovem življenju. Narejen kot še eden izmed nišnih poskusov orjaškega koncerna, je doživel nesluten uspeh; s tem, ko je skočil na hitri vlak prestižnih malčkov, je posledično vzpodbudil nastanek naslednikov linije “DS” in končno doživel in preživel oblikovanje »DS-ov«, kot samostojne blagovne znamke znotraj koncerna PSA. Vse to je seveda dovolj, da avtomobil vozi na ceste nekoliko osvežen in ponosen – tako na prevoženo pot, kot na svetle čase pred njim. Led svetila so za svetle čase obvezna, vsi motorji pa so usklajeni z okoljevarstvenim standardom Evro 6. Novih je tudi nekaj karoserijskih olepšav, z zdaj že znano silhueto velemesta, kot ponavljajočim se grafičnim motivom.

Mogoče se zdi komu nenavadno, a v takšnem prestižnem malčku, ki z vso svojo pojavnostjo voznika navaja na športne misli, se vrti dizelski agregat – vsaj v primeru avtomobila, ki nam ga je bilo dano zapeljati okoli ovinkov. A ta dizel ni katerikoli dizel. Že res, da je osnova 1,6 litrski BlueHDi, z 88 kilovati, a za potrebe DS-a je temeljito utišan; navdušuje tudi s svojim mirnim tekom in celo zjutraj, ob hladnem zagonu ni moč prepoznati nobenega od dizelskih stereotipov. Vse ostalo od tod naprej je lažje. 270 Nm metrov navora je na voljo pod 2000 vrtljaji, kar daje agregatu primerno prožnost. Pospeševanje je nato nekaj časa prav brutalno, a nad 4000 vrtljaji je zabave konec. Dizel se torej nedvomno zdi strel v pravo smer, potrebno pa je priznati, da se nekaj težav pojavi pri podvozju, vsaj mi smo dobili tak občutek. V testnem avtomobilu je bilo nameščeno športno podvozje – kot del bogate opreme “Sport Chic”, a je vprašanje, če je ta možnost ponudbe sploh primerna in potrebna. Podvozje je namreč brutalno trdo, kar avtomobilu pri vsakdanji uporabi vzame kar precej udobja, je pa vprašanje, če med ostro vožnjo prinese toliko, da bi se zdela takšna možnost nastavitve elementov podvozja racionalna.

Predvsem pa se zdi DS3 še vedno zastavonoša novoustanovljene blagovne znamke in še vedno, ali pa osvežen mogoče ponovno, eden najbolj atraktivnih avtomobilov na tržišču.

“Pa vendar se vrti”, velja za naš planet “pa vendar se premika”, velja za avtomobilsko industrijo. “Končno se premika” pa velja za prihod električnih vozil v komercialno uporabo. Po Renaultu, ki se je lotil komercializacije svoje že kar bogate zbirke električnih vozil na slovenske ceste, je podobno pred dnevi storil tudi koncern Volkswagen. Natančneje rečeno, zgolj znamka Volkswagen, ki je paketno predstavila dva svoja brezogljična avtomobila, za povrh pa še visokozmogljivo nizkoogljično vozilo. Električni Golf imenovan “e-golf”, njegov manjši bratranec “e-up” in pa priključni hibrid “Golf GTE” so novi modeli, ko bodo brez dvoma razburkali mirno vodo slovenske električne krajine.

Najprej je tu seveda Golf. Legendarni avtomobil je v svoji električni inačici ubral zelo zanimivo pot. Voznik se z ničemer, razen s pogonom, ne odreče klasičnemu Golfu! Na videz so vsi elementi avtomobila prav takšni, kot so v klasičnem vozilu. Celo ključ za zagon je klasičen, le da se z njegovo uporabo ne zažene agregata na notranje izgorevanje, temveč se prebudi električen pogon. Odrečemo se seveda dosegu, ki  je tovarniško nastavljen na 190 kilometrov, v realnosti najbrž nekaj manj, a to je tudi edina, čeprav za mnoge usodna žrtev elektrifikacije. Več o električnem golfu, morebiti tudi o UP-u v kateri naslednjih dodaj, tokrat le še o priključnem hibridu imenovanem Golf »GTE« Za  mnoge odlična možnost, predvsem ker sta si ceni tako čisto električnega Golfa, kot tudi hibridnega, s približno 37 000 evri zelo blizu; ob tem, da sta v hibridu združena tako elektromotor kot 1,4 litrski turbo bencinski motor, ki skupaj proizvedeta kar 150 kilovatov moči. Zgolj z elektromotorjem je mogoče prevoziti 50 kilometrov, drugače pa elektrika sodeluje še takrat, ko potrebujete od avtomobila maksimalno zmogljivost. In še poslastica. V nekaj mesecih bo predstavljen tudi hibridni Passat GTE, kar bo konkurenčnost hibridnih pogonov dvignilo na povsem novo raven.

Fiat je pri nas predstavil šestega člana družine 500 – oznaka X pove, da gre za t.i. mestnega križanca. Avtomobil se je v primerjavi z osnovnim modelom 500 nekoliko napihnil – to se opazi že na prvi pogled, predvsem pa je avtomobil prostornejši v potniški kabini in s 350 litri prostora tudi v prtljažnem prostoru. Predstavil se je v dveh različicah – nekoliko bolj elegantno in samo z možnostjo pogona na prednji kolesi City Look in Offroad Look, ki je bolj terenskega izgleda in v kombinaciji z močnejšim dizelskim motorjem lahko tudi s štirikolesnim pogonom AWD in devet stopenjskim samodejnim menjalnikom. Obe različici ponujata tudi različne pakete opreme. City Look je lahko opremljen z bencinskima motorjema – 1,6 litrskim 81 kilovatnim ali 1,4 litrskim s 103 kilovati, ali z 88 kilovatnim dizelskim 1,6 Multijet. Pri 500X Offroad Look je ob bencinskih v ponudbi dvolitrski dizelski s 103 kilovati. Že kmalu je v načrtu še 125 kilovatni bencinski 1,4 Multiair, pa tudi šest stopenjski samodejni menjalnik z dvojno sklopko. Najcenejši 500X s trenutno veljavnim popustom pride 16 tisočakov, lahko pa izberete tudi različico, ki je dvakrat dražja.

Pri Oplu že poznamo sistem bi-ksenonskih luči AFL+ z desetimi različnimi funkcijskimi osvetlitvami, zdaj pa se njihovi inženirji intenzivno ukvarjajo z razvojem avtomobilskih žarometov jutrišnjega dne. Napovedujejo tretjo generacijo avtomobilskih samodejno prilagodljivih prednjih luči, ki bo nasledila dosedanji sistem. Serijski izdelavi se bliža Oplov sistem matričnih LED luči. Da bi vi čim bolje videli in da drugih ne bi motilo – to je eden od pomembnih ciljev, ki mu sledijo snovalci modernih avtomobilov.


06.03.2021

Vsako leto imate lahko novega

Tako kot se spreminja mobilnost oziroma mobilnostne potrebe, tako se pojavljajo tudi nove oblike nakupa oziroma financiranja vozil. V nekaterih evropskih državah se je tako že kar precej uveljavilo t.i. financiranje z odkupom. Pri nas je tega še zelo malo, a tovrstna ponudba obstaja in nekateri se je že poslužujejo. Primož Tiringar, direktor Toyote Slovenija, razloži, da je na ta način obrok vsak mesec enak, po določenem času pa se lahko rabljeno vozilo zamenja z novim – s tem, da obrok ostaja enak. Še en način financiranja mobilnosti, ki prihaja tudi k nam.


27.02.2021

Da le ne svinjajo po našem vrtu

Ko se omenja električni avtomobil, nekako sodi zraven, da se razmišlja tudi o ničnih škodljivih izpustih. Ve pa se tudi, da komponente za električni avtomobil nekje nastanejo, jih proizvedejo in da je ta proizvodnja vse prej kot čista. A če se to onesnaževanje ali pa recimo kar "svinjanje" ne dogaja v našem okolju, nekako nismo tako občutljivi; to je daleč od nas in nas niti ne zanima pretirano. A tako razmišljanje zavaja; če ne bomo gledali dlje, tudi na druge kontinente, potem se nam ne piše dobro.


20.02.2021

Avtomobilski proizvajalci - nekoč sovražniki, zdaj bratje

Poročnih pogodb je vedno več, avtomobilski proizvajalci različnih znamk si izmenjujejo svoje rešitve in proizvode, jih tudi skupaj razvijajo.


13.02.2021

Hitrost včeraj, danes in jutri

V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu. Poleg zgodovinskega pregleda omejitev hitrosti analiziramo tudi model DS3 Crossback in večjega DS7 Crossback.


06.02.2021

Trump z lamborghinijem, Biden z vlakom

Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.


30.01.2021

Manj prevoženih kilometrov ne pomeni manj nesreč

Danes se bomo še enkrat ozrli na preteklo s korono zaznamovano avtomobilistično leto. Tokrat z vidika prevoženih kilometrov, ki jih je bilo občutno manj, manj je bilo tudi žrtev prometnih nesreč, a ne toliko manj kot bi morda lahko pričakovali glede na to, da smo se bistveno manj vozili. Z Andrejem se sprašujeva, zakaj število prometnih nesreč ni bolj padlo? V Nemčiji se veliko govori o omejitvah hitrosti na avtocestah, a to verjetno ni prava formula za zmanjšanje števila žrtev, saj so avtoceste daleč najbolj varne, tudi pri nas.


23.01.2021

Slovenci še vedno kupujemo za sosedove oči

Po Evropi se je delež hibridnih in tudi električnih vozil občutno povečal, mi pa smo s Hrvaško povsem na repu razpredelnice, pri nakupu se ne obnašamo premišljeno in racionalno. Preizkusimo osvežena modela Peugeot 3008 in 5008 z izboljšanim sistemom nočne vidljivosti in prilagodljivim tempomatom. Pri prvem modelu je možen tudi hibridni pogon, približno 59 kilometrov električne avtonomije.


16.01.2021

Krivca za četrtino manjšo prodajo poznamo

Prodaja avtomobilov je pri nas v letu 2020 padla za 26 odstotkov. Krivec je znani virus. Tudi letošnje leto se za prodajalce avtomobilov ni začelo obetavno, saloni so še vedno zaprti. Kupci sicer veliko poizvedovanj opravijo po spletu, a za dokončno izbiro in nakup se v veliki večini na koncu odločijo v prodajnem salonu. Zapeljemo se s Cliom, ki gre tudi na plin - z njim se da prevoziti tudi do tisoč kilometrov; poročamo pa še o povečanju proizvodnje električnih vozil pri nekaterih proizvajacih, ki so v preteklem letu beležili občutno povečanje prodaje elektrificiranih vozil.


09.01.2021

Pet finalistov za Slovenski avto leta

Predstavitev vseh petih finalistov, ki so jih izbrali gledalci, poslušalci in bralci devetih medijev - z Andrejem Brglezom.


02.01.2021

Mobilna novoletna poslanica

Prejšnja leta smo v tem terminu in ob tej priložnosti poskušali v nekaj stavkih povzeti dvanajst mesecev v avtomobilski industriji, v mobilnosti, tehnologiji in kar je podobnih izrazov, ki brenčijo okoli druge najbolj priljubljene teme moškega dela civilizacije. Prva najbolj priljubljena tema moškega dela civilizacije je na srečo še vedno ženski del civilizacije, recimo. Leto 2020 je naša običajna vprašanja dramatično spremenilo. O napredku tehnike, tehnologije in navad se letos nima smisla vpraševati … Čeprav, da ne bo razumljeno narobe, sta tako razvoj kot snovanje znotraj avtomobilskega dela mobilnosti tekla bolj ko ne nemoteno naprej. A uporabniki smo se med dolgimi zaporami, omejitvami in vračanji k osnovam bivanja vprašali skoraj usodno vprašanje: »Ali avtomobile sploh še potrebujemo?«


26.12.2020

Tudi v avtomobilski industriji se čuti posledice

Iztekajoče se leto je bilo tudi v avtomobilski industriji precej drugačno kot prejšnja. Zaznamoval ga je koronavirus, ki nam je pomagal spoznati, kako zelo široko je področje avtomobilske industrije in kako globoko segajo korenine. Posledice zmanjšanega obsega izdelave in prodaje so občutili tudi mnogi v Sloveniji, ki so tako ali drugače povezani s to dejavnostjo. Avtomobilska industrija je po mnogih letih zaporedne rasti zdaj prvič doživela padec ali vsaj stagnacijo, a posledice naj ravno zaradi kopičenja kapitala v prejšnjih letih najbrž ne bodo pretirano boleče. Zdaj so avtomobilski snovalci pred dilemo, kam usmeriti razvoj in svoje sile, da bodo v prihodnjih letih čim bolj konkurenčni. Ker je ponudb različnih načinov in kombinacij pogonov vedno več, so v dilemi ne samo proizvajalci, ampak tudi kupci. Komentira Andrej Brglez.


19.12.2020

Trezni za volanom – mladi so nam lahko za vzor

Direktor Zavoda Vozim David Razboršek poudarja, da se je med leti 2015 in 2019 pri mladih voznikih za 60 odstotkov zmanjšal delež smrti, ki so posledica prometnih nesreč povzročenih pod vplivom alkohola. Mladi si zaslužijo pohvalo. Starejši pa kot kaže še vedno pogosto govorijo eno, delajo pa drugo, torej še vedno prepogosto sedajo za volan pijani. Andrej Brglez upa, da bodo mladi svoj odgovoren odnos do prometa gojili še naprej, za starejše kršitelje pa bi morda bilo priporočljivo zakrpati kakšno luknjo v zakonu, ki še vedno omogoča preveč lahkomiseln pogled na vožnjo pod vplivom alkohola.


12.12.2020

Moralna teža avtomobila

Moralna teža avtomobila – besedna zveza, ki jo zadnje čase pogosteje slišimo. Morda zveni malo čudno, upali bi si trditi, da tudi kar malo marketinško, a vseeno upamo, da ne preveč. Andrej Brglez razloži, da so poskusi dviga morale, če to tako imenujemo, v proizvodnji avtomobilov stari že več kot sto let, saj je že Henry Ford kontroliral svoje delavce na domu in preverjal, kako živijo njihove družine. Skratka, moralna teža avtomobila naj bi v prihodnosti dobila več teže.


05.12.2020

Elektrika v kamionih je čisto druga zgodba

Manjša, osebna električna vozila, tu smo že kar doma, bi lahko rekli. Kamioni, avtobusi in sploh, kar je večjih prevoznih sredstev, tu pa so zgodbe, ali pa recimo kar računice, precej drugačne. Pri kamionih je pomembna nosilnost, torej s seboj voziti velike in težke baterije, ni smiselno. Poleg tega jih je treba tudi polniti. Koliko časa bi to trajalo in kako velik doseg bi omogočilo?


28.11.2020

Po dizlih emisijska afera tudi pri hibridih

Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov.


21.11.2020

Manj davka in nižje kazni

Obeta se nam kar nekaj sprememb, povezanih z denarjem in cestami - ne samo pri obdavčitvi motornih vozil, pri katerih bo ključen dejavnik okoljski vidik, temveč tudi pri prometni varnosti, nižje bodo namreč kazni za prehitre voznike. O nekaterih razmišlja Andrej Brglez. Z njim se je pogovarjal Boris Žgajnar.


14.11.2020

Trajnost ni garancija, ki bi jamčila dobro prodajo

V začetku novembra je potekal tradicionalni vrh nemške avtomobilske industrije, ki vse bolj nakazuje zeleno spremembo. Glavni industrijski sektor v Nemčiji se brez dvoma ukvarja z največjo preobrazbo avtomobilske industrije v zgodovini, a trajnost ni garancija, ki bi jamčila dobro prodajo. Več o smernicah prihodnosti pa Andrej Brglez v pogovoru z Borisom Žgajnarjem.


07.11.2020

Cesto osvetljujejo vse daljši avtomobilski žarometi

Dnevi so krajši, čas med vožnjo, ko nam cesto osvetljujejo avtomobilski žarometi pa vse daljši. Danes torej nekaj več o avtomobilskih lučeh, ki so pri izbiri avtomobila eden izmed tistih dodatnih paketov, na katerega običajno povsem pozabimo. Malokdo ve, da je mogoče na avto namestiti različne luči in, da izbira primernih pomeni razmislek o tem, kakšne so naše vozniške zahteve. O podrobnostih danes Boris Žgajnar v pogovoru z Andrejem Brglezom.


31.10.2020

Za več varnosti bi se morali razkriti

V zadnjem času pogosto govorimo o tem, da se avtomobili povezujejo v svet interneta. Vsak dan je manj takih, ki bi bili povsem odrezani od takega ali drugačnega deljenja podatkov. Ob tem, da tovrstno povezovanje prinaša prednosti in izboljšave tudi na področju varnosti na cestah, pa se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kdo vse posledično lahko dobi podatke, ki razkrivajo, kje se vozimo, s kom, kako hitro in podobno in kaj bo z njimi počel. Dileme, kdo bo vestno in odgovorno ravnal s temi podatki, so povsem na mestu. Andrej Brglez kot eno od pridobitev navaja možnost, da če bi v določenem okolju bili vsi telefoni povezani, potem bi lahko eden opozoril drugega na prihod oziroma nevarnost, ki se zaradi križanja udeležencev v prometu lahko pojavi.


24.10.2020

Svetloba je v jesenskih dneh drugačna

O vožnji v jesenskem času. Ne gre samo za daljše noči, tudi podnevi je marsikaj drugače. Ker je svetloba drugačna, pa čeprav je dan, strokovnjak optik razlaga, da si lahko pomagamo s kvalitetnimi sončnimi očali, ki izboljšajo vidljivost. Sicer pa Andrej Brglez opozarja še na nekatere druge pasti med vožnjo. Ob še drugih, ki jih vsi poznamo, se dogaja tudi to, da včasih, predvsem če smo malce prehitri, avto enostavno ne uboga tako kot bi pričakovali. Volan zasukamo na levo, a vozilo še vedno sili naravnost. Mnogi nagonsko v takem trenutku volan še bolj zasukajo na levo, a to ne pomaga. Zakaj ga je treba zasukati nazaj na desno, razloži Andrej.


Stran 8 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov