Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tretji svetovni dan prometne varnosti

06.05.2015

Danes poteka tretji svetovni dan prometne varnosti. Testirali pa smo tudi nekaj novihjeklenih konjičkov.

Testirali smo še nekaj novih jeklenih konjičkov.

Renault megane RS Trophy nas je obiskal že pred časom – pri Renaultovem prodajalcu v Lescah, kjer pripravljajo športne različice testnih vozil te znamke, sem ga prevzel ravno na dan, ko je snežilo. No, sem rekel, sem se pa res dogovoril za pravi testni termin. Nič, sem se spravil na avtocesto in si rekel: bom že nekako priplužil do Ljubljane, morda pa le ne bo tako hudo. In res ni bilo; bil sem prav prijetno presenečen nad obnašanjem avtomobila, ki se je kljub sneženju obnašal prav spodobno. Res je seveda, da nisem poizkušal s kakšnimi sunkovitimi manevri, tudi hitrost sem prilagodil razmeram, a imel sem občutek, da se da peljati zelo podobno kot z vsakim drugim običajnim avtomobilom, ki je opremljen za vožnjo v zimskih razmerah. Izkušnja me je, moram priznati, res prav prijetno presenetila.

Sneg je potem hitro izginil in nato sem lahko peljal tudi po suhi cesti, ki jo ima tak športnik vseeno raje, o tem ni dvoma. Gre za posebno serijo avtomobila, ki so ga nekoliko tehnično in tudi kozmetično obogatili. S pritiskom gumba RS si lahko zagotovimo povečanje moči za nekaj kilovatov na 202 kilovata, kar je 275 KM – in to seveda zagotavlja že kar dramatično pospeševanje. Sicer pa je pri tem potrebno izpostaviti tudi izjemno prožnost motorja – recimo pri 80 ali 90 kilometrih na uro v šesti prestavi pritisk na pedalko za plin pomeni konkretno pospeševanje. Da je avtomobil lažji in zato lahko tudi hitrejši, je kriv tudi Akrapovičev izpušni sistem, ki je v celoti izdelan iz titana posebej za model RS. No, tudi na zvoku se pozna, da je malo bolj slovenski – ne pretirano, a toliko, da se ve, da le gre za drugačen avtomobil. Poznavalci športnih različic tovrstnih avtomobilov bodo med Leonom, Golfom, Focusom in še katerim verjetno vedno pametovali, kateri je boljši in zakaj, a renault je s to različico Megana, ki je zavoljo nekaterih dodatkov res nekaj tisočakov dražja od recimo običajnega RS-a, a nedvomno zato tudi bolj zanimiva, posegel s karakteristikami, izgledom in še čim v sam vrh – si upamo trditi.

Vseeno ponovimo še enkrat: najnovejši mercedes razreda C se zgleduje po zadnji različici prestižnega razreda S tako kot se do sedaj še ni. Ne samo na pogled, tudi notranjost je zasnovana tako, da bi vsakdo moral občutiti, da je znotraj občutek prestiža močnejši kot je bil kdajkoli v tem razredu. Vse je elegantno, kvalitetno in recimo moderno, samo z dotiki (če pomislimo na vmesnik) vse beži in se premika, včasih človek pomisli, da bi kaj lahko bilo tudi enostavneje, a tako pač je. Sicer pa so še stvari, ki lahko pri sosedu povzročajo nevoščljivost in slabo voljo. Oznaka 250 CDI bluetec že pomeni, da si nismo privoščili najšibkejšega. 150 kilovatov moči 2,2 litrskega turbodizla je za povprečnega voznika razreda C več kot dovolj, nekateri bi morda pripomnili edino, da se motor včasih kar malo bolj sliši kot bi pričakovali; no, tudi 7-stopenjski samodejni menjalnik bo ugajal. 4-MATIC pa je naslednja oznaka, ki naredi C-ja ne samo zanimivejšega ampak nedvomno tudi varnejšega. Štirikolesni pogon so pri Mercedesu precej posodobili, občutek stabilnosti pri vožnji v ovinek se poveča; predvsem ob slabših razmerah na cesti, ko sistem prilagaja oziroma poveča moč na kolesih, ki imajo v tistem trenutku boljši oprijem, to zagotavlja bolj zanesljivo lego in manj nevarnosti za izgubo stabilnosti. Ni verjetno potrebno posebej poudarjati, da je sicer vožnja v normalnih razmerah (pa četudi povozimo kakšno luknjo kje na cesti, (kar se seveda dogaja) zelo udobna. Potem pa so tu še »malenkosti« (dal sem jih v navednice), ki dodatno opozarjajo, da gre za limuzino, ki je blizu najprestižnejšim. Notranja osvetlitev se recimo lahko prižge v sedmih različnih barvah – to nekaterim, pravijo, že lahko pomeni več ugodja… Novi C (ali mu rečemo kar mali S) stane v osnovni verziji 45 tisočakov, zmogljivejši 250 CDI bluetech s pogonom na vsa štiri kolesa in opremljenostjo avantgarde pa 57. Nagovarja pač le manjši krog kupcev.

Pripeljal se je – eden tistih, pri katerih se ne pričakuje, da bi lahko imel kakšne težave pri vožnji v slabših razmerah. Hondin športni terenec CR-V ni kar tako. CR-V (še v tretji generaciji) je bil lani čisto pri vrhu prodaje tako v svetu kot v Evropi med tovrstnimi vozili. Zdaj so tudi k nam pripeljali četrto generacijo in pri Hondi upajo (mi pa jim verjamemo), da bodo z njo vnesli nemalo nemira v razred. Avtomobil je za 3,5 cm daljši in cm in pol nižji od predhodnika; tudi širina koloteka je za cm in pol širša, torej je CR-V zdaj še stabilnejši in zanesljivejši v ovinkih. Kar zadeva obliko, je avto nekoliko spremenjen, o tem ni dvoma, pri Hondi pravijo temu pametna robustnost – najbolje si boste izraz razložili sami, ko ga vidite. Ob 114 kilovatnem dvolitrskem bencinarju in 1,6 litrskem 88 kilovatnem dizlu zdaj ni več 110 kilovatnega 2,2 litrskega dizla, ampak ga je nadomestil 1,6 litrski dizel, ki so mu moč povečali na 118 kilovatov, medtem ko je navor 350 Nm ostal enak. Motor odlikuje zaporedno skupno delovanje dveh turbopolnilnikov, ob šest stopenjskem ročnem menjalniku pa ga je moč kombinirati tudi z devet stopenjskim samodejnim menjalnikom. Novi CR-V je seveda obložen s tehničnimi pripomočki; izstopa Sensing Fusion Sistem, ki združuje več sistemov in skrbi za večjo varnost – med drugim je inteligentni prilagodljivi tempomat sposoben tudi predvidevanja vpada kakšnega vozila na naš vozni pas – recimo če na avtocesti prehitevamo vozilo, pred katerim vozi še eno, bi se lahko zgodilo, da to vozilo tudi začne prehitevati tisto prvo in zapelje pred nas – to naj bi bil nov sistem, ki je bil razvit posebej za evropske ceste, sposoben predvidet. Novi CR-V je nekoliko dražji od predhodnika – najcenejši pride nekaj čez 25 tisočakov – to je tisti z bencinskim motorjem in pogonom le na prednji kolesi.

Morda že veste, poteka tretji svetovni teden prometne varnosti – tokrat je posvečen prometni varnosti otrok s sloganom Ohranimo življenja otrok. Tako se bo danes (oziroma se je že) na Kongresnem trgu v Ljubljani zbrala kopica otrok iz vrtcev in osnovnih šol, ki jim bodo ponudili nekaj praktičnih preventivnih delavnic, seveda povezanih s področjem prometne varnosti otrok, zraven naj bi bilo tudi obilo zabave. Tudi Val 202 bo tam.


Avtomobilsko prometne minute

868 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Tretji svetovni dan prometne varnosti

06.05.2015

Danes poteka tretji svetovni dan prometne varnosti. Testirali pa smo tudi nekaj novihjeklenih konjičkov.

Testirali smo še nekaj novih jeklenih konjičkov.

Renault megane RS Trophy nas je obiskal že pred časom – pri Renaultovem prodajalcu v Lescah, kjer pripravljajo športne različice testnih vozil te znamke, sem ga prevzel ravno na dan, ko je snežilo. No, sem rekel, sem se pa res dogovoril za pravi testni termin. Nič, sem se spravil na avtocesto in si rekel: bom že nekako priplužil do Ljubljane, morda pa le ne bo tako hudo. In res ni bilo; bil sem prav prijetno presenečen nad obnašanjem avtomobila, ki se je kljub sneženju obnašal prav spodobno. Res je seveda, da nisem poizkušal s kakšnimi sunkovitimi manevri, tudi hitrost sem prilagodil razmeram, a imel sem občutek, da se da peljati zelo podobno kot z vsakim drugim običajnim avtomobilom, ki je opremljen za vožnjo v zimskih razmerah. Izkušnja me je, moram priznati, res prav prijetno presenetila.

Sneg je potem hitro izginil in nato sem lahko peljal tudi po suhi cesti, ki jo ima tak športnik vseeno raje, o tem ni dvoma. Gre za posebno serijo avtomobila, ki so ga nekoliko tehnično in tudi kozmetično obogatili. S pritiskom gumba RS si lahko zagotovimo povečanje moči za nekaj kilovatov na 202 kilovata, kar je 275 KM – in to seveda zagotavlja že kar dramatično pospeševanje. Sicer pa je pri tem potrebno izpostaviti tudi izjemno prožnost motorja – recimo pri 80 ali 90 kilometrih na uro v šesti prestavi pritisk na pedalko za plin pomeni konkretno pospeševanje. Da je avtomobil lažji in zato lahko tudi hitrejši, je kriv tudi Akrapovičev izpušni sistem, ki je v celoti izdelan iz titana posebej za model RS. No, tudi na zvoku se pozna, da je malo bolj slovenski – ne pretirano, a toliko, da se ve, da le gre za drugačen avtomobil. Poznavalci športnih različic tovrstnih avtomobilov bodo med Leonom, Golfom, Focusom in še katerim verjetno vedno pametovali, kateri je boljši in zakaj, a renault je s to različico Megana, ki je zavoljo nekaterih dodatkov res nekaj tisočakov dražja od recimo običajnega RS-a, a nedvomno zato tudi bolj zanimiva, posegel s karakteristikami, izgledom in še čim v sam vrh – si upamo trditi.

Vseeno ponovimo še enkrat: najnovejši mercedes razreda C se zgleduje po zadnji različici prestižnega razreda S tako kot se do sedaj še ni. Ne samo na pogled, tudi notranjost je zasnovana tako, da bi vsakdo moral občutiti, da je znotraj občutek prestiža močnejši kot je bil kdajkoli v tem razredu. Vse je elegantno, kvalitetno in recimo moderno, samo z dotiki (če pomislimo na vmesnik) vse beži in se premika, včasih človek pomisli, da bi kaj lahko bilo tudi enostavneje, a tako pač je. Sicer pa so še stvari, ki lahko pri sosedu povzročajo nevoščljivost in slabo voljo. Oznaka 250 CDI bluetec že pomeni, da si nismo privoščili najšibkejšega. 150 kilovatov moči 2,2 litrskega turbodizla je za povprečnega voznika razreda C več kot dovolj, nekateri bi morda pripomnili edino, da se motor včasih kar malo bolj sliši kot bi pričakovali; no, tudi 7-stopenjski samodejni menjalnik bo ugajal. 4-MATIC pa je naslednja oznaka, ki naredi C-ja ne samo zanimivejšega ampak nedvomno tudi varnejšega. Štirikolesni pogon so pri Mercedesu precej posodobili, občutek stabilnosti pri vožnji v ovinek se poveča; predvsem ob slabših razmerah na cesti, ko sistem prilagaja oziroma poveča moč na kolesih, ki imajo v tistem trenutku boljši oprijem, to zagotavlja bolj zanesljivo lego in manj nevarnosti za izgubo stabilnosti. Ni verjetno potrebno posebej poudarjati, da je sicer vožnja v normalnih razmerah (pa četudi povozimo kakšno luknjo kje na cesti, (kar se seveda dogaja) zelo udobna. Potem pa so tu še »malenkosti« (dal sem jih v navednice), ki dodatno opozarjajo, da gre za limuzino, ki je blizu najprestižnejšim. Notranja osvetlitev se recimo lahko prižge v sedmih različnih barvah – to nekaterim, pravijo, že lahko pomeni več ugodja… Novi C (ali mu rečemo kar mali S) stane v osnovni verziji 45 tisočakov, zmogljivejši 250 CDI bluetech s pogonom na vsa štiri kolesa in opremljenostjo avantgarde pa 57. Nagovarja pač le manjši krog kupcev.

Pripeljal se je – eden tistih, pri katerih se ne pričakuje, da bi lahko imel kakšne težave pri vožnji v slabših razmerah. Hondin športni terenec CR-V ni kar tako. CR-V (še v tretji generaciji) je bil lani čisto pri vrhu prodaje tako v svetu kot v Evropi med tovrstnimi vozili. Zdaj so tudi k nam pripeljali četrto generacijo in pri Hondi upajo (mi pa jim verjamemo), da bodo z njo vnesli nemalo nemira v razred. Avtomobil je za 3,5 cm daljši in cm in pol nižji od predhodnika; tudi širina koloteka je za cm in pol širša, torej je CR-V zdaj še stabilnejši in zanesljivejši v ovinkih. Kar zadeva obliko, je avto nekoliko spremenjen, o tem ni dvoma, pri Hondi pravijo temu pametna robustnost – najbolje si boste izraz razložili sami, ko ga vidite. Ob 114 kilovatnem dvolitrskem bencinarju in 1,6 litrskem 88 kilovatnem dizlu zdaj ni več 110 kilovatnega 2,2 litrskega dizla, ampak ga je nadomestil 1,6 litrski dizel, ki so mu moč povečali na 118 kilovatov, medtem ko je navor 350 Nm ostal enak. Motor odlikuje zaporedno skupno delovanje dveh turbopolnilnikov, ob šest stopenjskem ročnem menjalniku pa ga je moč kombinirati tudi z devet stopenjskim samodejnim menjalnikom. Novi CR-V je seveda obložen s tehničnimi pripomočki; izstopa Sensing Fusion Sistem, ki združuje več sistemov in skrbi za večjo varnost – med drugim je inteligentni prilagodljivi tempomat sposoben tudi predvidevanja vpada kakšnega vozila na naš vozni pas – recimo če na avtocesti prehitevamo vozilo, pred katerim vozi še eno, bi se lahko zgodilo, da to vozilo tudi začne prehitevati tisto prvo in zapelje pred nas – to naj bi bil nov sistem, ki je bil razvit posebej za evropske ceste, sposoben predvidet. Novi CR-V je nekoliko dražji od predhodnika – najcenejši pride nekaj čez 25 tisočakov – to je tisti z bencinskim motorjem in pogonom le na prednji kolesi.

Morda že veste, poteka tretji svetovni teden prometne varnosti – tokrat je posvečen prometni varnosti otrok s sloganom Ohranimo življenja otrok. Tako se bo danes (oziroma se je že) na Kongresnem trgu v Ljubljani zbrala kopica otrok iz vrtcev in osnovnih šol, ki jim bodo ponudili nekaj praktičnih preventivnih delavnic, seveda povezanih s področjem prometne varnosti otrok, zraven naj bi bilo tudi obilo zabave. Tudi Val 202 bo tam.


11.02.2023

Stroški uporabe avtomobila

Tokrat nas zanimajo stroški uporabe avtomobila. Časi so taki, da marsikateri družinski proračun ne zdrži več visokih stroškov, tako nas bo vedno več, ki bomo izračunavali, koliko nas lastništvo oziroma uporaba stane in razmišljali, kako bi zmanjšali stroške. Morda imamo pri hiši dva, morda tudi več avtomobilov – ali res vse nujno potrebujemo? Ali imamo kakšno sprejemljivo alternativo, ki bi nam lahko pocenila vožnjo? Izračun uporabe avtomobila nam je na voljo na spletu, več razloži Boštjan Okorn iz Zveze Potrošnikov Slovenije.


04.02.2023

Spremembe pri nakupu rabljenih avtomobilov

Večina poslušalcev je verjetno seznanjenih z novim zakonom o varstvu potrošnikov. Ker se naša oddaja ukvarja z mobilnostjo v najširšem pomenu besede, vas bomo zdajle spomnili na spremembe, ki po novem nastopijo ob nakupu rabljenega vozila. Spremembe veljajo za vozila, ki so bila kupljena po 26. januarju. O bistvenih novostih Boštjan Okorn iz ZPS. Zabeležimo uradni prihod kitajske znamke MG v Slovenijo, dodamo nekaj vtisov o kitajskem električarju Aiways U5, pa tudi o volkswagnovem modelu T-roc, ki je postal izjemno pomemben za nemški koncern.


28.01.2023

Električna mobilnost: Najprej hvalnica, nato žalostinka

Danes pa nekaj o električni mobilnosti … Začeli bomo, kot se za temo spodobi, s hvalnico, potem pa bomo nepričakovano končali z žalostinko. Najprej k boljši polovici zgodbe. Dolgo so napovedovali, končno pa se je tudi pred našo redakcijo ustavil Fordov mustang. A ne ena tistih legendarnih osemvaljnih pošasti novega sveta, temveč mustang mach-e. Veliko črnila, vsaj toliko kot žolča, je bilo prelitega o tem, ali električno vozilo lahko nosi sveto ime; predvsem zato, ker predstavlja čisto nasprotje originala, a kdo smo mi, da sodimo. "Mustang enako dišal bi z imenom drugim!" Električni mustang, vsaj tako električni poznavalci, je za zdaj ena redkih konkurenc Tesli. Če ga že ne presega. Zajetno, prekrasno izrisano in vsaj za Forda izjemno prestižno izdelano vozilo je to. Skoraj popolne oblike, ki zajema vse sodobne oblikovalske trende, a se spogleduje tudi s tradicijo ameriških mišičnjakov, je naphano s tehnologijami, ki jih, vsaj običajni smrtnik, sreča prvič. Odpiranje vrat z gumbom že sodi mednje. Vozilo upravljamo prek računalniške tablice in skoraj ni komponente vozila, vožnje ali počutja, na katero voznik ne more vplivati. Za tiste, ki jih digitalizacija ne zanima, zna biti precej zamudno, polno vklopljen mustang pa kaže velike apetite po avtonomni vožnji. In zdaj k električnemu pogonu. Tudi ta je vrhunski, moč skoraj dvestotih kilovatov je v našem primeru služila štirikolesnemu pogonu. O udobju in preostalih prednostih električne vožnje vemo že veliko, a mustang mach-e vsa dognanja le še potencira. In mimogrede; človek, ki je dal hitrosti zvoka ime, se je rodil na Velikem Slatniku na Dolenjskem in tako naš mustang še bolj kredibilno vozi po slovenskih cestah. Ki pa odprejo drugi del današnje zgodbe. Marketinškim pravljicam o dosegu več kot 500 km seveda ne verjame nihče. Zato smo si domišljali, da v zimskih razmerah, ko je baterija hladna in grelna telesa za udobje potnikov vključena, mustang zmore 380 km. Pot nas je vodila iz Maribora do Mirna na Primorskem. Ob avtocestnem križu se Petrol diči tudi z nekaj ultra hitrimi polnilnicami in na eni takih, ob avtocesti mimo Maribora, začnemo potovanje. Mustang ubogljivo golta do 90 kw na uro, to pomeni pol ure do 80 %. Kot priporoča tovarna. Odpravimo se na tisto znamenito kavo, ki jo teoretiki električne vožnje priporočajo kot sprostitev med polnjeni. Po pol ure je baterija napolnjena do polovice, ker se je postaja po petnajstih minutah naveličala. Malo človeku dvigne tlak, a do Ljubljane ga električno udobje zaziba v malodušje. Sodova polnilnica, počivališče Ljubljana Barje - sever. Ne dela. Klic na vzdrževanje, »poslali bomo nekoga!«. Do Loma se komaj privlečemo, ker vrhniški klanec srka energijo kot rejen trot sladek nektar. Na Lomu vse dela, postanek je dolg, a prebijemo se do Mirna. Tam ima polnilnico Petrol … Ne sicer hitro, a ker sta nam na voljo ves popoldan in del večera, naj bi se mustang napolnil v šestih urah. Ob devetih zvečer se vrnemo k vozilu, polnilnico je vrglo ven pri 53 %. Ob vračanju nas v Blagovici pozdravi še Sodova polnilnica, ki se z listkom opravičuje, ker ne dela. In zdaj h končni ugotovitvi. Kdo, za božjo voljo, bo zavpil, da je cesar gol?! Od žurnalizma je to očitno preveč pričakovati, a tako hvaljena električna mobilnost je verjetno največji marketinški nateg v zgodovini in hkrati tudi kolosalen uspeh v cenjenem cehu prodajalcev megle. Mustang je pri vsem tem sicer bolj malo kriv. Mogoče le toliko, da s svojo ceno okoli 90 tisoč evrov pač ne pomaga k socialni pravičnosti, ki je tudi eden temeljev zelenega prehoda. A javna infrastruktura vsaj v Sloveniji je tako bizarna, da električna mobilnost deluje kot slaba šala. Kdaj bo kdo končno rekel bobu bob in prenehal nasilno promovirati tehnologijo, ki mobilnosti odvzema njeno bistvo? Se pravi mobilnost samo, da ne govorimo, kako zelo je voznik ves čas pod stresom, ker mu razlika med kilometri do cilja in kilometri do polnilnice ves čas pleše pred očmi. Da sploh ne govorimo, kako so krvosesni trgovci z energenti v trenutku izkoristili tudi električne polnilnice kot tovarne dobička in polnjenje do 100 kilometrov dosega je na super hitrih polnilnicah stroškovno že zelo blizu vožnji agregata z notranjim izgorevanjem. Tako opevana električna mobilnost je velik, pomemben in koristen preskok naredila recimo pri kolesih in kolesarstvu, značilno pa je, da je motoristi kot revolucionaren in neodvisen del udeležencev v prometu nočejo niti povohati. Avtomobili so nekje vmes. Prepomembni, da bi električne avtomobile povsem zanemarili, a preveč štorasti in s preveč bazičnimi težavami, da bi jim posvečali čeprav samo odstotek od te pozornosti, ki so je deležni danes.


21.01.2023

Vračanje razsvetljave na nekatere odseke cest

V zadnjem času se je veliko govorilo o varčevanju z energijo, o tem, da je treba zmanjšati porabo tudi z ugašanjem razsvetljave na določenih delih slovenskih avtocest in hitrih cest. Ugašalo se je tudi drugod po Evropi, odzvali so se tudi pri DARS-u in ponekod razsvetljavo ugasnili ali zmanjšali. No, potem pa je prevladalo mnenje, da mora biti skrb za varnost udeležencev v prometu na prvem mestu in DARS je vse prižgal nazaj. O razsvetljenosti razmišlja Andrej Brglez.


14.01.2023

Polnilnice električnih avtomobilov

O električnih avtomobilih zadnje čase govorimo veliko, z njimi pa prihaja tudi vedno večja potreba po električni energiji in seveda po vedno večjem številu polnilnih mest. Polnilne postaje imamo lahko doma, lahko polnimo v podjetju, v službi, potem pa imamo na voljo še javne polnilnice, kjer pa imamo več različnih ponudnikov, ki zahtevajo tudi vsak svojo kartico. A zdaj se že pojavljajo polnilnice, kjer lahko črpanje energije plačamo enostavno tako, da prislonimo svojo kreditno kartico. To seveda bistveno poenostavi polnjenje oziroma plačilo električne energije. O možnostih in načinih polnjenja električnih vozil bo govoril Andrej Zadravec iz podjetja Etrel. Vozili smo fordov potniški transit z dizelskim motorjem, opozorimo na prihod novega transita – dostavnika na električni pogon. V ponedeljek razglasimo tudi Slovenski avto leta 2023.


31.12.2022

(Ne)optimistične napovedi za 2023

Zgodovina avtomobilizma, ki je tudi zgodovina civilizacije zadnjega stoletja in pol, se na podlagi riše kot črta na grafu, ki nenehno vodi navzgor. Nekajkrat je sicer preskočila, a tako avtomobilski trgi kot proizvajalci tehnologije in seveda tudi kupci in vozniki se že desetletja iz leta v leto trudijo za napredek. Ali pa le uživajo v njegovih prednostih. Največje krizno obdobje je avtomobilska industrija pravzaprav doživela v zadnjih treh letih, ko so se razmišljanju o vlogi avtomobila pri ekološkem odmiranju planeta pridružile še težave z zastojem družb med pandemijo. In v zadnjem letu z vojno v Ukrajini. Človek bi pričakoval, da se bo po premaganih težavah nadaljevalo tam, kjer se je končalo, in danes nas proizvajalci in usmerjevalci v mobilnost že prepričujejo, da je tako; a dovolite nam ob koncu leta nekaj bolj kritičen pogled na ta avtomobilski trenutek. Proizvodne verige naj bi se znova vzpostavile, elektronski elementi in trg s surovinami naj bi se stabilizirali in tudi cene energentov se bodo prej ali slej umirile. Iz napovedi za leto 2023 torej veje optimizem, a beseda na ulici oziroma na cesti je vsaj malo drugačna. Boleče in neizpodbitno dejstvo je, da so se avtomobili podražili. Inflacija, stara znanka iz jugoslovanskih časov, nas je znova obiskala in če kaj, se znajo kupci avtomobilov na teh prostorih v inflacijskih razmerah primerno vesti. Prvo, kar smo storili, je bilo, da smo se obrnili na trg rabljenih vozil. Številke sicer govorijo v prid tistemu, ki jih interpretira v svojo korist, a spet so vzniknili dvorišča, kontejnerji, sivi uvozi in podobne prakse, ki slovenski avtomobilski trg zalagajo z vozili iz avtomobilsko najrazvitejših držav. Od nas nato vodi pot še dlje na jug, v nikoli prekinjeni reki rabljene pločevine. To je za varnost, tehnološko in ekološko sodobnost ter ne nazadnje tudi za nacionalno ekonomijo izrazito slabo. Če nič drugega, trpi prometna varnost, saj je avtomobilski industriji uspelo povečati varnost vozil in nikakor ni vseeno, ali sedite v sodobnem ali v avtomobilu izpred desetletja in več. A industrija, s tem pa tudi trgovci, nikakor niso pripravljeni prevzeti na svoja pleča deleža inflacijskega tveganja; še več … Niso se pripravljeni odpovedati niti delčku dobička oziroma so ga ob pomoči dobrega starega tržnega špekuliranja še povečali. Cene avtomobilov so za slovensko družbeno-ekonomsko realnost presegle meje spodobnosti in sodobni avto srednjega razreda nikakor ne komunicira več s prejemki slovenske družine srednjega razreda … Pričakovati družbeno odgovorno ravnanje od trgovcev in industrije je romantično in naivno, kot je tudi naivno pričakovati, da bodo izdelovalci enkrat sprevideli, kako velik je razkorak med oglaševanjem in ponudbo električnih vozil ter pripravljenostjo periferne infrastrukture za nastop električne mobilnosti… Pa tudi, ne nazadnje, sposobnost električnega avtomobila, da zadovolji nekaj zahtevnejša pričakovanja, če se že moramo strinjati, da električni avto po tridesetih letih nenehnega razvoja nekako obvlada osnove mobilnosti … Skratka: v letu 2022 sta se avtomobilska realnost in oglaševana avtomobilska pravljica večkrat razšli do prav komičnih razsežnosti, saj oglasom med vremenom in športom kaže verjeti prav toliko kot Božičku.


24.12.2022

Z manjšim številom avtomobilov ustvariti večji dobiček

Pred leti so pri italijanskem Ferrariju uvedli zanimiv način izdelave oziroma prodaje avtomobilov: izdelati vsako leto točno določeno število avtomobilov, niti enega več, a te prodati po višnji ceni. Torej, moto je bil: z manjšim številom avtomobilov ustvariti večji dobiček. Andrej Brglez in Janez Martinčič ugotavljata, da se nekaj podobnega zdaj dogaja na celotnem avtomobilskem trgu: prodajne številke so manjše, dobiček pa je večji. Kupci torej plačujemo občutno več – koliko časa še?


17.12.2022

Evropski avto leta se tokrat pripelje že v januarju

Že skoraj pol stoletja evropski avtomobilistični novinarji vsako leto izbirajo Evropski avto leta. Letos je v žiriji 61 novinarjev iz 23 evropskih držav. Znanih je že sedem finalistov, med temi se na koncu izbere zmagovalca. Novost je tokrat, da bo razglasitev že kmalu po novem letu – drugače kot prejšnja leta, ko so naziv podeljevali v okviru ženevskega avtomobilskega salona v začetku marca. Več o izboru pove naš predstavnik v žiriji Sebastijan Plevnjak


03.12.2022

Digitalizacija in starejši vozniki

Zagotovo drži, da si velika večina starejših šoferjev želi, da bi ostali za volanom, torej aktivni vozniki čim dlje. Ne nazadnje si tudi vsa družba želi, da bi starejši vozili še dolgo, saj je to koristno in dobro za mnoge in na mnogih področjih. Zadnje čase se organizira več tako imenovanih osvežitvenih tečajev voženj za starejše, kjer mnogi starejši vozniki ugotovijo marsikaj. Slišimo eno od udeleženk in Andreja Brgleza. Določeni so finalisti za Slovenski avto leta 2023: Alfa romeo tonale, Peugeot 308, Opel astra, Citroen C5 X in Toyota corolla cross.


26.11.2022

Digitalizacija DARS

Digitalizacija dandanes prodira – lahko bi rekli v vse pore našega življenja. Ker se naša oddaja ukvarja z mobilnostjo, smo preverili, kako je s temi rečmi pri Družbi za avtoceste, kjer so seveda z digitalizacijo v in ob avtocesti že dolgo na ti. Predvsem nas zanima, kako je s trasnimi oziroma predorskimi projekti in kako zbirajo informacije in jih posredujejo uporabnikom nadzorni centri. Podrobneje razloži direktor projektov pri DARS Ulrich Zorin. Potem se še zapeljemo – kot se spodobi v današnjih časih, z dvema na električni pogon.


19.11.2022

Kaj vse vpliva na obrabo in oprijem zimske pnevmatike

Zadnjič smo povedali nekaj o tem, kako izbrati ustrezne zimske pnevmatike, kako nam lahko pomagajo primerjalni testi, danes pa izvemo več o tem, kako se proizvajalci pnevmatik trudijo izdelati pnevmatiko, ki bi bila čim bolj idealna za vožnjo v hladnih in mokrih razmerah. Kaj vse vpliva na obrabo in oprijem zimske pnevmatike, najprej pa sploh o tem, katere so bistvene razlike med letno in zimsko pnevmatiko, pove Uroš Suhadolc iz tehnične podpore kupcem pri GoodYear Slovenija. Ja, verjemite, bistvena razlika je v oprijemu in tudi v dolžini zavorne poti, če se v zimskih razmerah vozimo z zimskimi ali letnimi pnevmatikami, o tem sem se že večkrat prepričal tudi sam. No, verjamem, da boste sami naredili tako, kot je prav.


12.11.2022

Izbira gum

Pri izbiri gum za avtomobil nam lahko izdatno pomagajo primerjalni testi, ki jih že leta izvajajo avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, pri nas AMZS in Zveza potrošnikov Slovenije. V tem času so aktualne zimske gume, zato se tokrat posvetimo tem. Vprašanje pa je, ali znamo uporabniki ustrezno razbrati podatke o lastnostih posamezne gume, ki skupaj potem tvorijo končno oceno. Kako torej ugotoviti, katere gume bi bile primerne za nas oziroma naš avtomobil in kako ovrednotiti tiste, ki jih testi ne zajamejo. Sogovornik je Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije. Danes še posebej trezni zapeljemo osveženo škodo karoq in opozorimo na prihod novega forda tourneo connect.


05.11.2022

Reševalni pas rešuje življenja

Najbrž ni skoraj nikogar, ki ne bi pred leti videl zanimivega posnetka gasilca, ki v polni gasilski opremi teče pred gasilskim vozilom in nagovarja voznike, ki so stali v dveh kolonah, naj se umaknejo levo oziroma desno in tako omogočijo prosto pot gasilcem do kraja nesreče. Gasilec Anže Albreht, pripadnik PGD Dolnji Logatec, se je tedaj odločil, da je treba nekaj storiti, spremeniti, da takih težav s prihodom reševalnih vozil na kraj nesreče ne bi bilo več. Ustanovljeno je bilo društvo Ustvarimo reševalni pas. Zdaj, po desetih letih nam je voznikom ustvarjanje reševalnega pasu že zelo domače.


29.10.2022

Moderni žarometi v času slabše vidljivosti

Jesenski čas prinaša na cesti tudi spremenjene pogoje, slabše, kar zadeva vidljivost. Dnevi so krajši, tudi megla se pojavlja, tako je še pomembneje, kakšna svetila imamo na svojih avtomobilih. Prav neverjetno je, kakšna razlika je lahko v vidljivosti z različnimi žarometi, moderna tehnika ponuja številne rešitve, ki omogočajo, da avto v bistvu vidi tudi tisto, česar človeško oko ne more, razloži Andrej Brglez. Zapeljemo z bavarskim športnim terencem in predstavimo nekaj novosti, ki so tako ali drugače povezane z elektriko.


15.10.2022

Športno hiter avtomobil, ki ga žene elektrika

Tokrat sedimo zelo nizko - v avtomobilu, ki je športno glasen le še v tej generaciji, potem pa bo utihnil – sicer bo še športno hiter, a gnan na elektriko. Potem bomo sedli nekoliko višje, v športnega terenca, pri pogonu pa bo že sodelovala tudi elektrika. Preverimo še, kateri je najbolj prodajani priključni hibrid v Evropi, pa kako sta se odrezala naša predstavnika na mednarodnem tekmovanju Najboljši za volanom in kako Nissan pospešuje dostop do električnih vozil in širi namestitev polnilnih mest.


08.10.2022

Varnost voznikov B-kategorije, ki po novem lahko vozijo tudi nekatere motorje

Kdo zavre prej: avto, motor ali tovornjak? To soboto bodo v ospredju motoristi in njihova varnost, s poudarkom na novih voznikih B-kategorije, ki lahko odslej vozijo tudi nekatere motorje. Janez in Andrej bosta govorila o predvidevanju in zaviranju; varnostna razdalja pri motorju je namreč drugačna kot pri avtomobilu, vozniki motorja pa ob tem zmotno mislijo, da so sposobni zavreti hitreje in učinkoviteje kot v avtomobilu. Zapeljemo pa tudi privlačnega premijskega DS4 in napovemo prihod naslednjega toyotinega športnega terenca, to je corolla cross.


01.10.2022

Evropskemu zelenemu dogovoru sledi tudi Slovenija

Ministrstvo za infrastrukturo je pred dnevi v javno obravnavo posredovalo predlog Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu.


24.09.2022

Pametna mesta tudi pri nas

Že večkrat se je pokazalo, da nas tehnologija na nekem področju prehiteva, da pogosto ponuja več kot mi izkoristimo. Tako je tudi na področju mobilnosti. Pametna mesta – ta oznaka se pogosto uporablja, ampak verjetno niti točno ne vemo, kaj naj bi to pomenilo, je pa jasno, da se ponekod že natančneje razmišlja in načrtuje, kaj in kako naj bi ponujali uporabnikom, da bi jih pritegnili, da bi izkoristili določene rešitve, ki se ponujajo. Razloži Andrej Brglez. Zapeljeta nas velik potovalni enoprostorec in eden najbolj izpopolnjenih motociklov današnje dobe. Spomnimo pa se tudi, da nas je v tednu mobilnosti obiskal avtobus H2.City Gold, ki ga poganjajo vodikove celice.


17.09.2022

Ali je avtomobil res lahko sovražnik dobrega življenja?

Na spletni strani evropskega tedna mobilnosti najdemo naslov "Kako je avtomobil postal sovražnik dobrega življenja?". No, avtu bi težko naložili tako breme, podobno kot je s prometno varnostnega vidika narobe govoriti, da je avto povzročil prometno nesrečo. Je sicer mogoče, a sila redko. Problem je drugje, in sicer da smo se ljudje ob pomoči avtomobila, ki za svoje premikanje porablja fosilna goriva in s tem seveda onesnažuje okolje, v dobrem stoletju tako udobno, dobro in trajnostno povezali, da je prehod na drugačno obliko mobilnosti pač težak, predvsem pa postopen. Ob okoljskem pa je zraven še vedno močan ekonomski interes, poudarja Andrej Brglez. Zapeljemo osvežen dacia duster in novi jogger ter električno corso.


10.09.2022

Stara tehnologija za visoko ceno

Ta vikend poteka srečanje voznikov kultnih motociklov Harley Davidson v Avstriji ob Baškem jezeru. Gre za eno največjih moto zborovanj, kjer je parkiranih na tisoče motorjev z značilnim globokim glasom, ki so znani tudi po nenavadnih oblikah in barvah, po obilici kroma in tudi po precej visokih cenah. Lastniki prihajajo iz vseh vetrov in iz zelo različnih družbenih okolij. Andrej Brglez je bil včeraj na srečanju, strnil bo vtise in skušal razložiti, zakaj je Harley Davidson taka religija in kljub tehnologiji, ki je stara več desetletij, še vedno kralj segmenta tovrstnih motociklov. Zapeljemo hyundijevo hibridno kono in BMWjev motocikel R 18 Transcontinental, ki bi lahko "hodil v zelje" prav Harleyu.


Stran 4 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov